So roboti večja grožnja poklicem, ki jih običajno opravljajo moški?

Nobeno presenečenje ni, da tehnologija postaja vsestransko uporabna. Računalniki prvotno niso bili ustvarjeni, da bi nadomestili človeško delo, ampak z namenom, da bi delavcu pomagali, piše Jerry Kaplan za Atlantic. Nedavna raziskava pa je ugotovila, da bi lahko v roku nekaj desetletij prevzeli skoraj polovico človeških služb, predvsem teh, ki jih opravljajo moški.

Dva raziskovalca z Oxforda sta nedavno analizirala spretnosti, ki so potrebne za 700 različnih poklicev, ker sta želela ugotoviti, koliko od teh spretnosti bi lahko v bližnji prihodnosti docela nadomestila tehnologija. Prišla sta do ugotovitve, da bi roboti lahko v nekaj desetletjih prevzeli kar 47 odstotkov današnjih služb. Podrobnejši ogled podatkov pa razkriva zanimiv vzorec: službe, ki jih opravljajo ženske, so relativno varne, te, ki jih običajno opravljajo moški, pa so bolj primerne tudi za robote.

Raziskavi se je podrobneje posvetil Jerry Kaplan, ki o tem piše: »Kljub napredku pri enakopravnosti spolov na področju delovne sile so nekateri poklici še vedno spolno pristranski. Če vzamemo na primer voznike tovornjakov, jih je v Ameriki od treh milijonov več kot 95 odstotkov moškega spola, ali na primer tajnice in poslovne sekretarke – od treh milijonov je več kot 95 odstotkov žensk.« Tako zaključi, da avtomatična vozila niso tako oddaljena prihodnost, kar bi lahko pomenilo izgubo službe za mnoge voznike tovornjakov, medtem ko za poklice, kjer delaš v pisarni, izguba službe ni tako neizogibna.

Jerry Kaplan piše, da obstajajo podatki, ki dokazujejo, da roboti ogrožajo predvsem »moške« poklice. »Od dveh in pol milijonov ljudi, ki v Ameriki delajo v gradbeništvu in mizarskih poklicih, jih je 97 odstotkov moških. Oxfordska študija ocenjuje, da imajo ti moški 70 odstotkov možnosti, da jih bodo zamenjali roboti. Nasprotno pa imajo ženske, od katerih je 93 odstotkov od vseh medicinskih sester ženskega spola, le 0,009 odstotkov možnosti, da bi ta poklic izginil.«

Precej posplošeno Jerry Kaplan razloži: »Ženske običajno delajo v bolj kaotičnih, neorganiziranih okoljih, kjer je za uspeh bistveno prepoznavanje človekovih čustev in namenov. Če torej vaše delo vključuje recimo to, da zamotiš bolnika, medtem ko mu daješ injekcijo ali da moraš uganiti, kaj jokajoče dete želi ali pa če morda moraš izraziti sočutje besni stranki, ti ni treba skrbeti, da bo robot vzel tvojo službo, vsaj ne v bližnji prihodnosti.«

Kako vsestranska uporabnost tehnologije nadomešča človeško delo pa smo pisali tudi že v Mladini. Tudi novinarskemu poklicu grozijo roboti, ki lahko novico napišejo v rekordno hitrem času. »Roboti novinarji niso le hitri in vedno na delovnem mestu, zato lahko vedno prežijo na informacije, ki so objavljene na spletu, ampak bodo sčasoma znali dovolj fines človeškega jezika in logike, da bodo sposobni napisati prepričljivo zgodbo,« piše Darja Kocbek. Na Kitajskem pa so nedavno začeli graditi tovarno z nič delavci, v kateri bo delalo 1000 robotov, smo še pisali.