V Ukrajini znova spopadi

V Ukrajini se znova zaostruje konflikt med ukrajinsko vojsko ter proruskimi uporniki. Gre za najhujše spopade po februarju in dogovoru v Minsku, ki naj bi po mirni poti razrešil situacijo na vzhodu Ukrajine. Obe strani naj bi v bojih znova uporabljali tudi težko orožje. Opazovalci Ovse-ja opozarjajo, da ga ob na fronti kopičita vedno več. Največ spopadov je v okolici pristanišča Mariupol, kjer potekajo borbe za nadzor nad ključno avtocesto, ki povezuje to pristanišče z Doneckom, središčem proruskih upornikov. V zadnjih dneh so boji na obeh straneh zahtevali več kot 10 življenj, ubitih je bilo tudi 7 civilistov. Evropska unija je ostro obsodila zadnje kršitve prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine in pozvala obe strani k ponovnim pogovorom.

Med obema stranema je v zadnjem času veliko obtoževanja tudi glede odgovornosti za sestrelitev letala Malaysia Airlines na poletu MH17. Nizozemska, Malezija, Avstralija, Belgija in Ukrajina si prizadevajo vzpostaviti posebno sodišče ZN za sojenje odgovornim za sestrelitev letala, podpira jih tudi Velika Britanija. Rusija z vetom zavira vzpostavitev takega sodišča, saj je mnenja, da je za ta korak prezgodaj, ker uradna preiskava še ni zaključena. Ukrajinsko-ruski spor prežema že vsa področja. Prejšnji mesec je Ukrajina prepovedala 38 ruskih knjig zardi spodbujanja sovraštva in separatizma, Rusija razmišlja o prepovedi uvoza hrane iz Ukrajine.

Pred dnevi je Krim obiskal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Izjavil je, da upa, da bo Ukrajina uspešno prebrodila krizo ter se otresla zunanjega nadzora. EU in ZDA je obtožil, da sta si podredili Ukrajino in preko nje izvajata svojo agresivno politiko do Rusije. Cilj tridnevnega obiska je izboljšanje gospodarske slike polotoka. Krim so zaradi ruske priključitve doletele ostre zahodne sankcije, ki so prizadele njegov bančni sektor, zapustila so ga tuja podjetja, na udaru pa je tudi turizem, pomemben del gospodarstva. Putinov cilj je tudi prepričati ruske goste, naj raje letujejo na domačem morju, kot da potujejo v tujino. Hkrati je Putin opozoril pripadnike tatrske manjšine, naj ne pričakujejo dodatnih pravic. Na Krimu živi okoli 245.000 etničnih Tatarov, ki so večinoma bolj naklonjeni vladi v Kijevu.

Tako Rusija kot Ukrajina se nahajat v hudi gospodarski krizi, slednja naj bi celo pred bankrotom, kot smo v Mladini že pisali. Ukrajini podpis pridružitvenega sporazuma z EU ne pomaga kaj preveč, v državi se je razcvetela črna borza, domača valuta je devalvirala. V vzhodni Ukrajini je situacija še dosti slabša, marsikje primanjkuje osnovnih živil, zdravil.