Teflonski Karl?

Bivši slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki naj bi prihodnji mesec odšel za veleposlanika v Zagreb, ima nedvomno močno politično zaledje. Je sin Saše Geržine, nekdanjega veleposlanika v Moskvi, podpredsednika stranke DeSUS in predsednika Društva Slovenija-Rusija, ki je v času ministrovanja Karla Erjavca močno vplivalo na slovensko zunanjo politiko. Aleksander Geržina ima torej nedvomno vplivne botre in je deležen hitrega kariernega vzpona s preskoki proti najviše kotirajočim diplomatskim položajem. Vprašanje pa je, ali je tega res deležen, ker je eden najboljših.

Ministrstvo za zunanje zadeve je moralo ta teden zaradi odločitev informacijske pooblaščenke objaviti vsa dosedanja poročila o nadzoru nad diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Črno na belem smo tokrat prebrali, kako je nekdanji veleposlanik v Madridu Peter Reberc med mandatom na stroške države med drugim kupil tudi 29 lupilnikov za krompir, 25 kladiv, 270 varčnih žarnic … A poleg tega poročila je moralo ministrstvo objaviti tudi poročilo o veleposlaništvu na Dunaju iz časa, ko ga je vodil Geržina. Iz njega pa so, kljub prekriti vsebinski oceni njegovega dela, razvidne pomanjkljivosti, ki veleposlaniku v pomembni državi ravno tako ne pritičejo.

V poročilu preberemo, da »medosebni odnosi na veleposlaništvu že od pričetka mandata veleposlanika niso ustrezni. Večkrat prihaja do napetosti med posameznimi diplomati in veleposlanikom ...« Geržina naj bi bil sicer že prej slabe odnose želel urediti, a »predhodno ni imel ustreznih izkušenj vodenja DKP«, kot je zapisal inšpektor Miha Vrhunec. V poročilu celo preberemo, da nekateri od diplomatov v tako pomembni državi niso znali nemško, poleg tega naj bi bil Geržina z osebnim avtom nepooblaščeno zapuščal »območje akreditacije«, se med drugim vozil v Ljubljano in si za to obračunaval potne stroške, čeprav je bil voznik s službenim vozilom plačan in pripravljen na Dunaju.

Poslati takšnega veleposlanika z »neustreznimi izkušnjami« v Zagreb v času napetih odnosov med državama, je ena težava. Druga težava pa je očitno zunanji minister Karl Erjavec. Poleg pomanjkanja nadzora nad lastnim ministrstvom in fiaska z arbitražnim sodiščem smo zdaj priča še enemu spornemu kadrovanju. Toda Erjavec je seveda tudi ključni člen koalicije – z njim so v zadnjih letih padle še vse vlade. Je pa res, da se celo teflon sčasoma obrabi.