Anže Tomić

 |  Mladina 35  |  Družba

Pomanjkljiva računalniška pismenost države

Do štipendije za deficitarne poklice le osebno, saj strežnik sklada ni vzdržal navala

Borut Pahor je tekom predvolilne kampanje za predsedniško funkcijo opravljal tudi delo »deficitarnega« poklica mesar

Borut Pahor je tekom predvolilne kampanje za predsedniško funkcijo opravljal tudi delo »deficitarnega« poklica mesar
© Borut Krajnc

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije bo letos podelil 1,2 milijona evrov. V obliki štipendij jih bodo dobili dijaki, vpisani na šole, ki izobražujejo za deficitarne poklice. Tako so lahko tisti, ki se hočejo izobraziti za lesarja, električarko, peka, mizarko, gozdarja ali dimnikarko (seznam poklicev je dostopen na spletu), oddali vlogo, s čimer naj bi dobili možnost prejemati sto evrov na mesec.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Anže Tomić

 |  Mladina 35  |  Družba

Borut Pahor je tekom predvolilne kampanje za predsedniško funkcijo opravljal tudi delo »deficitarnega« poklica mesar

Borut Pahor je tekom predvolilne kampanje za predsedniško funkcijo opravljal tudi delo »deficitarnega« poklica mesar
© Borut Krajnc

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije bo letos podelil 1,2 milijona evrov. V obliki štipendij jih bodo dobili dijaki, vpisani na šole, ki izobražujejo za deficitarne poklice. Tako so lahko tisti, ki se hočejo izobraziti za lesarja, električarko, peka, mizarko, gozdarja ali dimnikarko (seznam poklicev je dostopen na spletu), oddali vlogo, s čimer naj bi dobili možnost prejemati sto evrov na mesec.

Sklad je 24. avgusta ob devetih zjutraj na spletni strani objavil vlogo za pridobitev štipendije. Te se podeljujejo tako, da jih prejmejo tisti, ki najprej oddajo vlogo. To je bilo mogoče dvigniti tudi na sedežu sklada in v ponedeljek se je tam zbralo nekaj sto ljudi. Ti so tako vlogo oddali med prvimi. Zaposleni so se na naval na prostore sklada pripravili in oddaja vlog je potekala zelo tekoče.

Več težav so imeli s pridobitvijo vloge tisti, ki so si jo hoteli prenesti s spletne strani sklada. Ta se je sesedla takoj po objavi vloge. Predstavniki sklada so pojasnili, da imajo navadno na spletni strani tisoč obiskov na dan, ob objavi vloge pa jih je bilo 200 na sekundo. Ponudnik spletnih strani je povečal zmogljivost strežnika, a ta vseeno ni bil kos navalu. Sklad je sicer po sesutju spletne strani vlogo objavil še na spletni strani državnega portala E-uprava in na strani ministrstva za delo. To je sicer lepo, a bo bolj malo pomagalo tistim, ki bodo brez štipendije ostali le zato, ker niso mogli pridobiti vloge takoj, ko je bila na voljo. Ministrstvo za delo je že zahtevalo analizo razpisa in poročilo. Če bo ugotovilo, da je bila obravnava kandidatov nepravična, bo postopek ponovilo.

Najbolj pošteno bi bilo, če bi razpis razveljavili. Predvsem pa bi bilo treba razmisliti, zakaj so se v skladu pripravili na naval v svojih prostorih, na spletu pa so le upali na najboljše. Zakaj je bila vloga na spletu v obliki .pdf dokumenta, ki že sam po sebi ni med manjšimi formati besedilnih datotek, si je težko razlagati. Nato ga je bilo treba natisniti in ročno oddati oziroma poslati po pošti. Sklad štipendije podeljuje pripadnikom mlajše generacije, ki so z internetom odraščali, tako da bi bilo treba premisliti o elektronski oddaji vloge.

Dogodki na dan razpisa pa kažejo, da so v skladu bolj vešči analognih priprav, kar je za leto 2015 žalostno. Tako kot so se na sedežu sklada z mizami in referenti pripravili na naval ljudi, je mogoče tudi strežnik pripraviti, da bo prenesel naval. A seveda je treba o tem razmišljati vnaprej.

Pomanjkanje državne računalniške pismenosti je težko zanikati, če lahko finančni minister Mramor ponosno izjavi, da zaradi varčevanja uporablja kar domači računalnik, čeprav se s tem odpre katastrofalna varnostna luknja. In navsezadnje se neznanje pokaže takrat, ko dijaki, ki se izobražujejo za deficitarne poklice (med njimi je tudi poklic računalničarja), na spletu ne morejo do vloge za štipendijo.

Slovenija je nekdaj imela ministrstvo za informacijsko družbo, a takrat se je še razmišljalo tudi o prihodnosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.