Napredek?

»Veste, ni mi všeč, kako članek na koncu izpade,« je izrazila pomisleke glede pošiljanja podatkov o učnem uspehu romskih otrok ravnateljica ene od osnovnih šol na Dolenjskem. Z ravnateljico se lahko zgolj strinjamo, podatki o uspehu romskih otrok v osnovnošolskem izobraževanju so si vsa leta zelo podobni, slabi. Predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini.

Ker država, torej ministrstvo za izobraževanje, podatkov o stanju osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok (vsaj uradno) ne zbira, je to že šesto leto zapored v sodelovanju z Amnesty International Slovenija storila Mladina. Z ministrstva so posredovali zgolj en podatek, in sicer za koliko romskih otrok so v lanskem šolskem letu osnovnim šolam nakazali »sredstva za dodatno materialno pomoč«. Dejansko gre za podatke, ki kažejo število vpisanih romskih otrok v posamezni razred osnovnošolskega izobraževanja. Skupaj je bilo v lanskem šolskem letu v osnovno šolo vpisanih 1950 romskih otrok. V prvi razred jih je bilo vpisanih 290, v devetega le še 89.

V zadnjih letih je sicer opaziti uspešnejše napredovanje iz razreda v razred v drugi triadi (četrti, peti in šesti razred), v prvi je ponavljanje (četudi otrok ne dosega minimalnih standardov znanja) tako ali tako mogoče le s soglasjem staršev. Težava pa je v zadnji triadi oziroma takrat, ko uspeh res šteje, ko se osnovnošolsko izobraževanje bliža koncu. V zadnjih treh razredih osnovne šole je osip med romskimi učenci ogromen. Njihovi neromski vrstniki skorajda brez izjem osnovno šolo končajo v devetih letih, pri romskih otrocih je drugače. Lani jih je bilo, kot vsa leta poprej, v zadnji razred osnovne šole vpisanih le tretjino toliko kot v prvega. In gre za podatke na ravni države, zatorej so zajeti tudi podatki o uspehu romskih otrok v Prekmurju in drugod po Sloveniji, kjer romski otroci večinoma po uspešnem prehajanju iz razreda v razred že nekako dohajajo neromske vrstnike. To pomeni, da so podatki za Dolenjsko in Belo krajino toliko slabši.

Ravnateljica OŠ Bršljin v Novem mestu Darja Brezovar: »Pri nas osnovno šolo zaključi en odstotek romskih učencev.«

Letos je podatke o uspehu romskih otrok v lanskem šolskem letu poslalo 12 šol z Dolenjskega in iz Bele krajine. In sicer štiri iz Kočevja, dve iz Črnomlja in po ena iz Semiča, Metlike, Škocjana, Brežic, Ribnice in prvič tudi z Osnovne šole Bršljin v Novem mestu, ki jo obiskuje več kot sto romskih otrok. Podatki z Osnovne šole Bršljin sicer niso popolni in zato niso vključeni v statistično analizo, a zato niso nič manj povedni. V prvih šestih razredih devetletke je v Bršljinu viden določen napredek, tudi zaradi uspešnega sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju, a so vseeno še na začetku. Kot je pojasnila ravnateljica Darja Brezovar, je »v zadnji triadi osip še vedno zelo velik. Učenci razrede ponavljajo oz. zaključujejo osnovnošolsko obveznost pred 9. razredom. Osnovno šolo zaključi en odstotek romskih učencev.«

Tudi podatki preostalih osnovnih šol z Dolenjskega in iz Bele krajine niso drugačni. Osnovnošolsko izobraževanje je na teh šolah skupaj obiskovalo 427 romskih otrok. V prvi razred je bilo vpisanih 61 otrok, deveti razred jih je obiskovalo le devet. So ga pa zato vsi uspešno končali in s tem pridobili osnovnošolsko izobrazbo. Kar 31 romskih otrok pa je v lanskem šolskem letu na teh šolah izpolnilo osnovnošolsko obveznost in s tem zaključilo izobraževanje. To so otroci, ki so devet let hodili v osnovno šolo in končali izobraževanje, ne da bi končali deveti razred, torej nimajo niti osnovnošolske izobrazbe.

Na Dolenjskem in v Beli krajini uspešnost osnovnošolskega izobraževanja romskih otrok še vedno stagnira. A če je bil v preteklih letih viden napredek v drugi triadi, statistika zdaj kaže tudi minimalen napredek v zadnji (v sedmem, osmem in predvsem devetem razredu). Glede na analizo omenjenih šol, ki so posredovale podatke, je deveti razred obiskovalo in uspešno zaključilo14 odstotkov otrok, vpisanih v prvega. Osnovno šolo v teh dveh regijah je torej uspešno končal vsak sedmi romski otrok, kar je bolje kot v zadnjih letih, ko je v povprečju devetletko izdelal zgolj vsak deseti romski otrok. Ali gre za začetek pozitivnega trenda, bodo pokazali šele rezultati prihodnjih let, vseeno pa to še vedno pomeni, da na enega romskega otroka vsaj šest drugih ostaja brez upanja na boljšo prihodnost.