Marko Filli

Žal mi je ...

Pravite, da ste presenečeni nad odzivom javnosti. Ste prepričani, da se lahko tako veliko število kritičnih opazovalcev moti?

Prepričan sem lahko zgolj o tistem, kar sam počnem. Na podlagi informacij, ki jih imam, pa lahko rečem, da se na RTV vse to, kar se nam očita, ne dogaja. V hiši ni čistk, torej množičnega odpuščanja, gre zgolj za nekaj primerov prekinitve sodelovanja. Sindikatom smo dali zavezo, da bomo sodelavce o odpovedi pogodb obveščali vsaj mesec dni prej, in temu smo tudi sledili. Sam pa sem zahteval, da morajo biti dane individualne, pisne obrazložitve.

In vi v te obrazložitve verjamete? Res verjamete, da vse temeljijo na poslovnih razlogih?

Poslovni razlogi so. TV se je reorganizirala, hkrati pa se ne dosegajo načrtovani prihodki in zato se morajo prilagajati odhodki. Kako se varčevanje izvaja, so odgovorne posamezne organizacijske enote. Pri čemer moramo vedeti, da so stroški dela največji, pomenijo kar dve tretjini vseh odhodkov. Zaradi nujne, dokončne ureditve honorarnega dela smo se letos odločili za radikalnejše ukrepe. Po eni strani za zamrznitev angažiranja novih sodelavcev in striktno upokojevanje, a žal tudi za prekinitve sodelovanja.

Morda pa gre še za kaj več. Odnosi znotraj RTV so zelo napeti. Komunikacija med vodstvom Televizije in zaposlenimi je žaljiva in arogantna.

Takšni odnosi z zaposlenimi so neprimerni. Odnosi so v tako veliki organizaciji zelo zapleteni, zato sam zagovarjam odprto komunikacijo in to pričakujem tudi od sodelavcev. Če v katerikoli enoti ali uredništvu tega ne upoštevajo, tudi na ravni direktorice televizije in direktorja radia ali odgovornih urednikov, pričakujem takojšnjo ureditev razmer. Je pa problem, ko neformalne govorice na hodnikih prehitijo uradne informacije. In mislim, da se nam je zdaj to tudi zgodilo. Prepoznemu informiranju sodelavcev je sledila prevlada hodniških govoric, ki so generirale preoster odziv javnosti. Kakorkoli – tukaj smo padli na izpitu.

Če gremo k prvi točki nezadovoljstva, k svetovalcu direktorice televizije Bojanu Travnu: Traven prejema okrog 3000 evrov bruto na mesec. Zakaj ste ga zaposlili, če je treba odpuščati?

Pogodbeno angažiranje Travna je bilo v pristojnosti direktorice televizije.

Zakaj pa ste po protestu novinarjev preprečili zaposlitev Travnovega kolega Mirka Mayerja, s katerim je bilo že dogovorjeno, da pride k vam s Planeta TV?

Protest novinarjev na to ni imel nobenega vpliva. Traven, ki ima pogodbo do konca tega leta, je prišel v hišo, še preden so se naša vrata zaprla, če uporabim prispodobo. Kot že rečeno – spomladi smo sprejeli poseben ukrep, na podlagi katerega novih sodelavcev posamezne enote niso smele več angažirati. Mirka Mayerja so hoteli zaposliti po tem obdobju, čemur sem nasprotoval.

RTV Slovenija je velik sistem, ki ga ne more v celoti obvladovati in nadzirati ena sama oseba.

Potem je nezadovoljstvo med novinarji izbruhnilo, ko je urednica informativnega programa želela, da bi Traven, ki je večkrat kršil novinarski kodeks, postal eden od urednikov TV Dnevnika. Kako ste vi sprejeli to odločitev?

Tu se z vami popolnoma strinjam. On ne more biti urednik osrednje informativne oddaje. Sam sem ta očitek tudi preveril pri urednici in dobil odgovor, da Traven ni bil in tudi ne bo imel nobene uredniške pristojnosti.

Veste pa, da je že bil vpisan v plan dela kot urednik Dnevnika. In da ga je urednica umaknila šele po protestih javnosti, ko upor aktiva znotraj TV ni zalegel?

Omenjenega plana nisem videl, ne vem, kaj se je dogajalo v operativi, in ne rečem, da nimate prav. Lahko zgolj še enkrat ponovim, da sem to preveril in dobil ustrezna zagotovila.

Pa veste, kaj Traven pravzaprav počne?

To morate vprašati direktorico televizije. Kot mi je znano, se ukvarja predvsem z drugačno postavitvijo programa in oddaj. Sodeloval je tudi pri vizualni prenovi Dnevnika in Odmevov. Predstavljajo mi ga kot strokovnjaka za televizijo in ga kot takšnega tudi dojemam.

Ustavimo se zdaj pri tej vizualni prenovi. Po eni strani – ne vem, ali ste videli – je ta grafična prenova pravzaprav plagiat špice, ki jo ima belgijska televizija.

Tudi sam sem to prebral.

In druga zadeva glede Travnovega angažmaja: Je RTV državna ali javna televizija?

Absolutno je to javna radiotelevizija. Je radiotelevizija, ki služi javnemu in nacionalnemu interesu. Poznamo široko paleto dejavnosti, za katere mora javni zavod skrbeti, ne gre zgolj za informativni program.

In če pred vsakim TV Dnevnikom zaigra državna himna, predstavlja to javno ali državno televizijo?

Zanimivo vprašanje. Kot gledalca me sicer himna ne moti, nisem pa tega razumel, kot da bi TV Dnevnik ali Odmevi dobili zdaj zaradi tega drugačen kontekst.

Koliko novih sodelavcev, snemalcev, asistentov ali producentov je prišlo na RTV Slovenija s Planeta TV v zadnjem času? Torej tik preden ste se odločili za radikalne ukrepe odpuščanja vaših novinarjev?

Angažiranje novih sodelavcev je bilo že od nekdaj eden od večjih problemov tega zavoda. Sam sem prve administrativne in sistemske ukrepe za urejanje tega področja začel že pred nekaj leti, a jih je težko nadzirati zaradi velikosti zavoda. Šele z letošnjim letom smo uvedli računalniško blokado, ki onemogoča sklenitev pogodb z novimi sodelavci za več kot pet mesecev. Pred tem je še lahko prišel kak nov sodelavec, tudi v informativni program, po zamrznitvi pa to ni več mogoče. Ta ukrep je zelo boleč, ker novi odgovorni uredniki vedno računajo, da bi lahko z novimi kadri pripeljali neko novo svežino v svoje programe.

Vi se sicer z individualnimi primeri niste ukvarjali, a me vseeno zanima primer Erika Valenčiča. Kot veste, je Valenčič od RTV dobil na mesec manj kot minimalno plačo. Ob tem je šel v vojna žarišča, kjer ga zavod ni zavaroval, zavaroval je kamero. Ko ga je Sova obtožila izdaje državnih skrivnosti, ni dobil odvetnika ...

... to glede odvetnika ne drži, to bi rad razčistil, ker je tudi v javnem pismu napisal, da mu ga je RTV priskrbela šele po protestu javnosti. Res je, da je on sprva dobil napačno informacijo od nedavno zaposlenega sodelavca, ki ni poznal prakse. A smo to takoj popravili in Valenčiču odvetnika zagotovili še pred klicem društva novinarjev. Vem, da je to zgolj podrobnost, a vpliva na celotno sliko.

Prav, a želel bi izpostaviti nekaj drugega: Prekiniti sodelovanje z njim zaradi poslovnih razlogov, če vemo, kaj je vse naredil, če vemo, da ni delal za denar, in če vemo, da se je loteval precej kočljivih zadev, je zelo neprepričljivo. Ali vas prepriča argument, da je moral odditi zaradi poslovnih razlogov?

Imate prav. Vendar imam pri teh postopkih zgolj dve možnosti: ali preverjam vsak posamezni primer, tako Erika kot Andreja in vse druge, ali pa presojo zaupam sodelavcem. Za zdaj velja, skladno s statutom, da ima popolno pristojnost in odgovornost pri teh odločitvah odgovorni urednik. To ne pomeni, da se o tem ne pozanimam. A ločitev poslovne funkcije od programske je pomembna. Čisto formalno se sam v takšne odločitve odgovornih urednikov ne smem vpletati. Naj še enkrat poudarim, da je RTV Slovenija velik sistem, ki ga ne more v celoti obvladovati in nadzirati ena sama oseba. Sicer bi imeli samo generalnega direktorja, brez direktorjev, pomočnikov in odgovornih urednikov.

Ste pa vendarle odgovorni za dejanja direktorjev in urednikov. Še imajo vaše zaupanje? Oziroma ali razumete zaskrbljenost javnosti?

Za svoja dejanja sami odgovarjajo, kot jaz za svoja. Me pa nekatere poteze skrbijo in, po pravici povedano, mi je tudi neprijetno, da prihaja do takih situacij. Deloma smo sami krivi. Hkrati pa še vedno ocenjujem, ob vsem spoštovanju, da se je društvo novinarjev prehitro in preostro odzvalo, ne da bi pred tem preverilo dejstva. Mi smo imeli po tem več sestankov in zadeve razčiščujemo.

Kako? Na zadnji tiskovni konferenci je sedanja odgovorna urednica informativnega programa gospa Rebernik svoji predhodnici Kseniji Horvat očitala, da nič ne dela. Ko sta nato želeli razčistiti zadevo, pa naj bi jo Rebernikova napotila na PR-službo.

Se strinjam, to je bil spodrsljaj. Tudi meni se je zgodil eden na tej tiskovni konferenci. Med mojim izvajanjem mi je neka novinarka pokazala, naj govor skrajšam. Na kar sem jo vprašal, ali ima že vse vnaprej napisano in se ji mudi odditi. To je bila napaka. Tako se ne govori. Zato se ji na tem mestu opravičujem.

Skratka, zaradi varčevanja ste odpustili devet sodelavcev, od tega polovico iz informativnega programa. S čimer boste privarčevali nekaj tisoč evrov na mesec. Koliko pa ste v začetku leta potrošili za neuspelo oddajo Ne se hecat? 450 tisoč evrov?

Razvedrilni program je zelo drag zaradi svoje scenografije in izvedbene kompleksnosti. Ne trdim, da je ta serija oddaj odtehtala porabljen denar, verjetno izbira koncepta ni bila najbolj posrečena ... A razvedrila ni mogoče delati poceni.

Koliko pa je stalo dopisništvo v Zagrebu, ki ste ga ukinili?

Na leto 110 tisoč evrov, predvsem zaradi plače dopisnika in bivanja v tujini. Že na seji dopisniške komisije konec leta 2013 je padla odločitev, da dopisništvo zapremo, a smo z izvedbo odlašali. Nesrečna okoliščina zapiranja zagrebškega dopisništva pa je, da je tik po tem, ko smo odločitev končno izpeljali, izbruhnila afera z arbitražnim sporazumom. A kot veste, smo našli tudi dobro rešitev z novinarko, ki živi praktično ob meji.

Pravite torej, da so mnoge poteze v pristojnosti direktorja televizije in odgovorne urednice informativnega programa. A zakaj ste pravzaprav za direktorico TV izbrali Biziljevo?

Ker je bila izmed šestih prijavljenih kandidatov po moji oceni najboljša. Je poznavalka medijev in v svojem programu je napisala smer razvoja televizije, ki je po mojem mnenju prava.

Ste bili vsebinsko zadovoljni z njo kot urednico tretjega kanala?

To je vprašanje za bivšega direktorja televizije. Lahko odgovorim kot gledalec tretjega programa, ki je postal mnogo več kot le parlamentarni kanal.

Verjetno veste, da so programski svetniki zahtevali štetje levih in desnih gostov v Studiu City. In če zdaj sledimo tej tradiciji: Veste, da je bil pod njenim vodstvom na tretjem programu intervju z Janezom Janšo na sporedu vsake tri, štiri mesece?

Zanimivo.

Traven ne more biti urednik osrednje informativne oddaje. Sam sem ta očitek tudi preveril pri urednici in dobil odgovor, da Traven ni bil in tudi ne bo imel nobene uredniške pristojnosti.

Pahor je dobil v zadnjih štirih letih zgolj štiri priložnosti pod njeno taktirko, Janša pa dvanajst.

Prav bi bilo prešteti prisotnost politikov na vseh treh kanalih. Sicer pa je programsko vodenje v pristojnosti direktorjev televizije in radia ter odgovornih urednikov. Ne želim se ograditi od teh vprašanj ali reči, da nimam mnenja, a to je za interno komunikacijo. Javnosti pa naj odgovarja programsko vodstvo.

Je pa to vprašanje vseeno povezano z vami. Tisti programski svetniki, večinoma člani SDS, ki so sprva podpirali Biziljevo, so potem podprli vas. Vi ste postali generalni direktor televizije in ste potem v zameno njo postavili za direktorico televizije. To je matematika. Očitno je, da je šlo za kulinarično kombinacijo.

Direktorja moraš spraviti skozi programski svet. Jaz sem vedno izbral najboljšega kandidata na razpisu in sem bil dvakrat tudi neuspešen.

Da, če povzamem: vi ste morali direktorja televizije spraviti skozi programski svet, ki je politično sestavljen in ste morali zato upoštevati tudi to dimenzijo.

Če vi to imenujete politika, imenujte to politika. A če predlagaš kandidata, ki nima podpore nikogar v programskem svetu, pomeni, da greš zavestno v neuspeh. Lahko pa zatrdim, da ni nič dokončnega do trenutka glasovanja. Glede očitkov, če sem neposreden, da moram zdaj SDS plačevati račune za podporo, ker sem bil izvoljen za generalnega direktorja, pa lahko povem samo to: Meni osebno to ni potrebno.

Ne, saj ste svoje že plačali. Imenovali ste Biziljevo ...

Računov mi ni treba plačevati preprosto zato, ker se tega stolčka ne oklepam. In če bom jutri dobil kakšno zahtevo, ki bi jo moral izpolniti, da ostanem na tem mestu, bom pač odšel.

Je ta politična kuhinja tudi posledica ustroja programskega sveta, ki je parlament v malem? Ali še huje, v njem so nekvalificirani svetniki, katerih edina kvalifikacija je politična pripadnost, kar vpliva na raven debate in posledično na ves zavod.

Najprej se mi postavlja vprašanje, ali bi morali biti pogoji za svetnike strožji. Kar pomeni, da bi svetniki že v izhodišču morali imeti več izkušenj z medijskega ali kulturnega področja. Drugo vprašanje pa je mehanizem izbora. Katerikoli mehanizem, ki ga boste uvedli, bo verjetno spolitiziran. Ni instituta, ki bi bil na tej ravni imun za politiko. Zato se mi zdi najpomembnejše, da se prepreči prevlada ene opcije. Na splošno pa mislim, da so naši uredniki in novinarji, pa tudi svetniki, samo toliko spolitizirani, kolikor si sami to dovolijo.

Ampak v Sloveniji nimamo samo političnih strank. Imamo repezentativne civilnodružbene organizacije, filharmonijo, društvo novinarjev, Erika Valenčiča ...

…in še marsikoga. A za vse ni prostora, že sedaj je ta svet prevelik. V 29-članskem organu je tudi razprava neučinkovita. Glede vprašanja pa se strinjam.