Britanski laburisti pred imenovanjem novega predsednika, prepričljivo vodi socialist Jeremy Corbyn
Britanski laburisti so včeraj zaključili skoraj mesec dni glasovanja o novem predsedniku, ki so ga bili primorani izbrati zaradi odstopa Eda Milibanda po neuspehu na majskih volitvah. Izidi glasovanja, zaznamovanega z notranjimi spori, bodo znani v soboto, zmaga pa se obeta levičarju Jeremyju Corbynu, ki je zvest delavski tradiciji svoje stranke.
Včeraj je zadnje ure četverica kandidatov izkoristila za še zadnje poskuse, da bi volivce prepričali, naj jim dajo svoj glas. Kandidati so Andy Burnham, Yvette Cooper, Liz Kendall in Jeremy Corbyn. Ankete kažejo, da je najbolje uspelo slednjemu, 66-letnemu socialistu, ki je poleti popolnoma zasenčil predhodna favorita, Burnhama in Cooperjevo. Njegova zmaga se zdi skoraj neizogibna – anketa inštituta YouGov mu pripisuje 53-odstotno podporo. Za njim si po zaporedju sledijo Burnham, Cooper in Kendall.
Corbynu pripisujejo podobna stališča, kot jih zagovarjata grška Siriza in španski Podemos. Je ljubljenec predvsem mlajših, pa tudi starejših podpornikov laburistov, ter vplivnih sindikatov, ki so naveličani sredinske politike predhodnih voditeljev stranke, kot je bil Tony Blair. V Mladini smo pisali, da Corbyn o njemu govori kot o vojnemu zločincu. Poleg tega se Corbyn zavzema za jedrsko razorožitev in umik vojakov Velike Britanije iz vseh tujih ozemelj. Nekateri nasprotniki ga kritizirajo zaradi provokativne izjave, da je »s Hamasom in Hezbolahom mogoče biti prijatelj«, zaradi njegove podpore Palestincem v spopadu z Izraelom ter zato, ker v nasprotju z večino britanskih in ameriških politikov zagovarja politiko Venezuele. Kot nasprotnik monarhije je Corbyn pred leti od Blaira zahteval, da kraljevsko družino odstrani iz Buckinghamske palače in jo preseli v bolj skromno hišo, kritiki pa so mu tudi zamerili, da je po smrti kraljice leta 2002 nosil rdeč pulover.
Na čelo svoje kampanje Corbyn postavlja človekove pravice in pomoč revnim, kar je zagovarjal že ves čas svoje poslanske kariere, ki jo je začel že leta 1983. Zavzema se za odprto azilno in imigracijsko politiko. Če premierju Davidu Cameronu ne bi uspelo dobro izpogajati reform v EU, ne izključuje kampanje za izstop države iz unije. Kritičen je do zveze Nato in je velik nasprotnik jedrskega orožja. Je eden od ustanoviteljev koalicije Stop the War, ki je leta 2003 nastopila proti posredovanju v Iraku.
Njegov vzpon je znotraj laburistov sprožil številna opozorila pred »prevelikim premikom v levo«, govorili pa so celo o razkolu, v primeru, da bi se mu uspelo povzpeti na čelo stranke. Pisali smo o tem, da je Kendallova dejala, da si večina zagotovo ne želi, da bi Corbyn laburistično stranko spremenil v novo Sirizo. Tudi Blair se je večkrat oglasil s pozivi in opozorili, da laburistov še nikoli ni ogrožala tovrstna nevarnost. Številna so bila tudi svarila, da laburisti s Corbynom na čelu še dolgo ne bodo mogli prevzeti oblasti v državi.
Corbyn ni ne velik govornik ne karizmatičen voditelj, a preostala trojica kandidatov, ki zagovarjajo bistveno bolj sredinsko politiko, v primerjavi z njim vseeno izgublja točke podpore. Burnham ima 21 odstotkov, Cooperjeva 18, Kendallova pa le 8.