»Skrb vzbujajoče«

Kdor je na začetku tedna spremljal slovenske medije, ve, da so najnovejši podatki o ekonomski svobodi v Sloveniji »skrb vzbujajoči«, kot se je izrazila voditeljica Odmevov na Televiziji Slovenija Rosvita Pesek. Slovenija je padla za šest mest – na 111. mesto, ki si ga deli z Nigerijo in Kitajsko. Kot je povedala Tanja Porčnik z Visio instituta, je Slovenija tako slaba predvsem zaradi velike javne porabe ter »enega najbolj rigidnih trgov dela na svetu«. Zato je skrajni čas za »krčenje neučinkovite države, odpravo administrativnih ovir, zniževanje obdavčitve dela in sprostitev trga dela«. To sta podprla predsednik Gospodarske zbornice Samo Hribar Milič in gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Mediji so sicer sporočili, da je lestvico pripravil kanadski raziskovalni inštitut Fraser, s katerim v Sloveniji sodeluje raziskovalni inštitut Visio, niso pa povedali, da gre za neoliberalni organizaciji. Podatek je pomemben, saj neoliberalci svobodo razumejo na poseben način, kar je dobro povzela Rosvita Pesek, ko je v Odmevih citirala neoliberalnega ekonomista Miltona Friedmana: »Ekonomska svoboda je prvi pogoj za vse druge oblike svobode.« Voditeljica je nato še enkrat poudarila, da bi nas morali podatki z lestvice skrbeti.

Ne sme pa nas skrbeti, da ekonomska svoboda povečuje neenakost. Najpomembnejša neoliberalna ideja je, da je neenakost dobra, v kolikor je posledica tekmovanja ljudi za omejene dobrine. Najboljše so torej tiste države, ki tekmovalnost ne zgolj omogočajo, ampak jo spodbujajo. Državno lastništvo podjetij, postavljanje pogojev delodajalcem, zaščita pred globalizacijo in razvita delavska zakonodaja so torej slabi, medtem ko je zaščita zasebne lastnine cenjena. Tudi neenakost, čeprav ni kriterij za uvrstitev na lestvici ekonomske svobode, je očitno dobra. Hongkong in Singapur, ki zasedata prvo mesto na Freaserjevi lestvici, sta po dohodkih prebivalstva najbolj neenaki med razvitimi državami, medtem ko so v Sloveniji razlike med dohodki med najmanjšimi na svetu.

Rosvita Pesek bi lahko Tanji Porčnik in drugim neoliberalcem povedala tudi, da ni vse tako slabo, saj tudi v Sloveniji kapitalizem deluje. Lahko bi povedala zgodbo o delavcih, ki v francoskem mestu Hambach izdelujejo avtomobile smart za podjetje Daimler. Prejšnji teden so si prostovoljno podaljšali delovni teden s 35 na 39 ur, čeprav se jim je pri tem plača zvišala zgolj za šest odstotkov. To so naredili, ker so jim direktorji rekli, da bodo v nasprotnem primeru ostali brez dela, je poročal Dnevnik. Dvosedežne smarte bi namreč lahko izdelovali v tovarni v okviru koncerna Renault, ki z Daimlerjem sodeluje pri izdelovanju smartov. Ta Renaultova tovarna s cenejšimi delavci pa je v Novem mestu.

Slovenski neoliberalci imajo ob tem verjetno mešane občutke. Po eni strani so lahko veseli, da multinacionalno podjetje v Sloveniji delavce plačuje tako slabo, da morajo zaradi njih delavcem v drugih državah znižati plače. Po drugi strani lahko obžalujejo, da niso delavci plačani še slabše. Brez dvoma pa lahko proslavijo, da mediji nekritično širijo njihove, v neodvisne raziskave zapakirane interese …