Ksenofobija

V Gala Hali na Metelkovi je kot že velikokrat prej potekal Bollywood dogodek. Vrtela se je indijska filmska glasba in bhangra. Običajno pozitivno vzdušje so prejšnjo soboto skušali pokvariti nekateri poslušalci, ki se z izborom glasbe niso strinjali. S pripombami, »naj se ne vrti muslimanske glasbe«, so zahtevali kaj bolj slovenskega. Priletelo je tudi nekaj pločevink.

Zani Fabjan Blažič, ki bollywoodske dogodke prireja od leta 2009, se negodovanje ob glasbi sicer ne zdi nič posebnega, moti pa jo sovražno izrazoslovje. »Ljudje bi načeloma morali vedeti, kam so prišli in kaj bodo dobili.« Velik deležev obiskovalcev poleg »domačinov« navadno predstavljajo v Sloveniji živeči Indijci, Pakistanci, Afganistanci, Iranci, Nepalci, Kurdi in tudi Afričani.

Filmska in glasbena industrija Bollywooda privablja občinstvo ne glede na veroizpoved. Je glasba tistih, ki jo poslušajo. Od Bližnjega vzhoda do Indonezije. Označevati jo kot muslimansko, je nevedno. Da ksenofobija temelji na nevednosti, pa smo že vedeli.

Prirediteljico nestrpnost zmoti nekoliko bolj zaradi okolja, v katerem se pojavlja. »Metelkova je prostor s pomembno socialno vlogo, kjer se lahko sproščeno družijo ljudje iz najrazličnejših marginaliziranih skupin, ali preprosto tisti, ki poslušajo drugačno glasbo.« Na pripetljaj, pravi, so se dobro odzvali na Facebook strani Gala Hale, kjer so jasno poudarili ničelno toleranco, ko gre za kakršnokoli obliko rasizma ali ksenofobije.

Ksenofobija je očitno trendovska. Ob begunski krizi se sprošča odpor do tujcev – tistih, ki jih ne poznamo dovolj dobro, a si o njih zlahka ustvarimo negativno podobo. Nič čudnega torej ni, da se pri nekaterih prebujajo doslej negativna čustva, posledica katerih so stereotipne predstave o drugih in drugačnih.

Vendarle so ti glasovi (za zdaj) maloštevilni, kar pa še ne pomeni, da problema ni.