Metalska glasba za sladokusce

Prejšnji petek je ljubljanska Metelkova gostila dva legendarna glasbenika, ki sta v zadnjih desetletjih zaznamovala vsak svoje žanrsko področje. V Channelu Zero je rejverje razplesal Radioactive Man, sicer tudi polovica vplivnega dvojca Two Lone Swordsmen, brez katerega bi bil britanski electro precej siromašnejši. Še bolj vroče pa je bilo v klubu Gromka, kjer je metalce razčupal ustanovni član thrashmetalskega prvaka, skupine Slayer, eden najbolj cenjenih in najvplivnejših bobnarjev Dave Lombardo, ki se je tokrat predstavil s sedanjo zasedbo Philm.

Poleg Lombarda trojec sestavljata še kitarist in vokalist Gerry Nestler ter basist Pancho Tomaselli, a razumljivo so največja privlačnost mojstrovine bobnarja, ki smo ga v zadnjih letih pri nas imeli priložnost videti in slišati že dvakrat, obakrat v družbi Mika Pattona v superzasedbi Fantômas. No, še zvestejše privržence si je Lombardo pridobil z dolgoletnim bobnanjem v zasedbi Slayer, s katero se je v začetku leta 2013 po sporu, ki je zbudil precej zanimanja, razšel. Številni so v tem videli konec te legendarne skupine, ki med drugim slovi po najbolj fanatičnih privržencih.

Prvenec trojca Philm je izšel že leto prej in odzivi fenov, ki so upali, da bo Lombardo z novo zasedbo nadaljeval v Slayerjevi maniri, so bili ob samosvoji, svobodnjaški mešanici jazzovskih in metalskih elementov precej zadržani. Jih je pa zato precej bolj potešil lanski, spet trši in energičnejši album. V intervjujih ob izidu je Lombardo dejal, da bi bilo precej neresno, če fenom ne bi dal vsaj delčka tistega, kar od njega pričajujejo. Da je mislil resno, je potrdil tudi na petkovem koncertu.

Čeprav so igrali tudi starejše skladbe, so bile vse postavljene v strnjen, zvočno minimalističen format, poln ritmičnih zasukov in ostre, hrupne kitare. Pričakovano je najbolj izstopalo Lombardovo značilno bobnanje, deloma zagotovo zaradi njegove posebne avre, a po glasbeni plati je še bolj navdušila njegova izjemna uigranost s Tomasellijem, ki je s funkovskim tapkanjem po basu najbolj štrlel iz metalskih okvirjev. So pa metalci na svoj račun prišli z Nestlerjevo kričavostjo in kitarskim manevriranjem. No, čeprav so vsi trije glasbeniki specifiko pridobivali v različnih muzikah, je bilo ob pogledu na oder jasno, da se izvrstno dopolnjujejo in medsebojno spodbujajo.

Koncert je potešil apetite metalcev in tistih, ki se s takšno glasbo srečujemo bolj priložnostno. Pred trojčevim nastopom smo se sicer spraševali, ali bo šlo bolj ali manj zgolj za Lombardovo ekshibicijo s spremljevalnima glasbenikoma, po njem pa je postalo očitno, da je Philm (za)resen bend, v katerem pač igra tudi Lombardo. Navsezadnje ima ta za sabo preveč bogatih izkušenj, da bi se po nepotrebnem poskušal dokazovati s kakšnim soliranjem. Še več, videti je bilo, da je z nastopanjem na manjših klubskih prizoriščih dobil celo nov zagon.