Iz Nove Zelandije izgnali nesojenega prvega okoljskega begunca

Tamara Kajtazović, STA
23. 9. 2015

© Ciril Jazbec / Arhiv Mladine

Tihooceanskemu otočju Kiribati zaradi višanja morske gladine grozi izginotje, zaradi česar so ogrožena tudi življenja tamkajšnjih prebivalcev, ki bi lahko postali okoljski begunci. A ta možnost se zdi daleč od uresničljive. Ioane Teitiota, prebivalec Kiribatov, je na Novi Zelandiji zaradi podnebnih sprememb želel postali prvi okoljski begunec na svetu, a so ga novozelandske oblasti nedavno izgnale.

Teitioto je bil pred kratkim primoran odleteti iz Aucklanda, njegova družina pa ima sedem dni časa, da se pripravi na odhod. Nalog za deportacijo so namreč novozelandske oblasti izdale tudi njegovi soprogi in trem otrokom, ki so bili rojeni na Novi Zelandiji.

Teitiota je na Novi Zelandiji zaprosil za azil, kot razlog pa navedel podnebne spremembe. Teitiota je leta 2007 kot gradbeni delavec za tri leta prišel na Novo Zelandijo prek delovnega vizuma. Po izteku vizuma je ostal v državi in si prizadeval za pridobitev statusa begunca. »Na Kiribatih nimamo prihodnosti,« je poudaril pred dvema letoma pred novozelandskim sodiščem, ki je pristojno za odločanje o podelitvi azila. Njegovo prošnjo so takrat zavrnili, a moški ni opustil boja. Teitiota je pravno bitko izgubil julija, ko je vrhovno sodišče presodilo, da s povratkom nazaj na rodne Kiribate ne bo ogrožen. Njegovi odvetniki so trdili, da ga novozelandske oblasti ne bi smele izgnati, čeprav mu je potekel vizum, saj naraščajoče morje ogroža njegovo domovino. Težave, s katerimi bi se na Kiribatih soočil Teitiota, bi bile po mnenju odvetnikov takšne, da bi mu morali priznati status begunca. S tem bi na Novi Zelandiji lahko ostala tudi njegova družina. Mnogi pravniki so svarili, da bi lahko pozitivno rešena prošnja sprožila poplavo novih.

Doslej so že bile vložene podobne prošnje za status begunca pod mednarodno zakonodajo, in to s strani posameznikov z nižje ležečih držav, kot so Tonga, Fidži in Bangladeš, a ni bila še nobena uspešna.

Usodo prebivalcev otočja Kiribati je dokumentiral slovenski fotograf Ciril Jazbec. Pet tednov je živel in dihal s tradicionalno skupnostjo, ki se ga je dotaknila s svojo pristnostjo in iskrenostjo ter ga vzela za svojega.

V letu 2013 je bilo sicer več ljudi na novo razseljenih zaradi naravnih katastrof kot pa zaradi oboroženih konfliktov. Tajfuni, hurikani in druge naravne nesreče so namreč v 119 državah povzročili razselitev 22 milijonov ljudi. Do teh nesreč prihaja tudi zaradi podnebnih sprememb, ki močno prispevajo k pogostosti in intenziteti ekstremnih vremenskih dogodkov, smo pisali na spletnih straneh Mladine.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja