Mesto ob jezeru

Slovenci Dunaj, glavno mesto severne sosede, dobro poznamo. Njegova zgodovina je bila stoletja prepletena z našo, znane so nam stavbe in institucije, kot so Štefanova cerkev, Opera, Hofburg ... Nasploh mesto velja za pomembno evropsko kulturno in umetniško središče. Manj znano je, da je avstrijska prestolnica že desetletja med vodilnimi v svetu pri socialnih politikah, med drugim pri zagotavljanju primernih stanovanjskih razmer prebivalcem. Pri nas je gradnja stanovanj zadnja leta skorajda popolnoma zastala, na obrobju Dunaja pa izvajajo enega največjih urbanih razvojnih projektov v Evropi.

Imenuje se Aspern + Seestadt Wiens (»dunajsko mesto ob jezeru«) in zajema 240 hektarjev površin na območju opuščenega letališča severovzhodno od mestnega središča; po velikosti zemljišče ustreza ljubljanskemu središču znotraj notranjega cestnega obroča. Po prvih zamislih za pozidavo območja v devetdesetih letih so se resnejše dejavnosti začele leta 2004, ko so za gradnjo novega naselja ustanovili posebno podjetje v lasti mesta Dunaj in avstrijske državne nepremičninske družbe. Leto kasneje so na natečaju izbrali urbanistično zasnovo švedskega biroja Tovatt Architects and Planners. Po nadaljnjem načrtovanju in usklajevanju z mestnim urbanističnim uradom in mestnim podjetjem za javni promet je bil končni urbanistični načrt predstavljen in potrjen leta 2007.

Projekt je zasnovan dolgoročno in celostno. Gre za precej več kot le novo stanovanjsko sosesko, saj naj bi, ko bi bila končana, v njej živelo okoli 20 tisoč prebivalcev, prav tako naj bi se tam odprlo 20 tisoč novih delovnih mest. Eden od glavnih ciljev načrtovalcev je bil, da se izognejo nastanku spalnega naselja. V njem tako niso predvideni le stanovanjske površine in spremljajoča trgovska in storitvena dejavnost, ampak tudi poslovne stavbe, hotel, izobraževalne ustanove, tehnološki park in razvojno-raziskovalni centri ter celo obrtne cone – torej proizvodna dejavnost, za katero se vse bolj uveljavlja prepričanje, da bi se morala vrniti v Evropo. Neposredno zraven naselja deluje tovarna avtomobilov družbe Opel. Stanovanja bodo socialna in tudi tržna, najemna in tudi lastniška. Nekaj parcel je namenjenih za gradnjo stavb za alternativne življenjske sloge: zadružna stanovanja, stanovanja za družine, drugačne od tradicionalnih (sestavljene, mavrične ...), stanovanja s coworkingom, različne oblike skupnostnega bivanja ... Pestrost zaposlitvenih in stanovanjskih možnosti bo pripomogla k temu, da novo naselje ne bo niti delavska soseska niti elitna četrt urbanih izobražencev, saj obe s seboj prineseta vsaka svojo socialno problematiko in izključevanje.

Urbanistična zasnova upošteva sodobna načela urbanistične stroke. Ni prelomna ali eksperimentalna, temveč črpa iz pozitivnih spoznanj in praktičnih izkušenj evropskih mest. Že natečajna žirija je ob izbiri projekta zapisala, da je iskala koncept, ki bi presegal funkcionalno, vendar prostorsko banalno modernistično sosesko, ter skozi oblikovanje javnega prostora (ulic, trgov in parkov) bodočim prebivalcem ponudil prostorsko identiteto in s tem možnost za poistovetenje z mestom, v katerem bodo živeli.

Osrednja identifikacijska prvina je veliko umetno jezero, okoli katerega se širi mreža ulic. Okolica jezera je ozelenjena in parkovno oblikovana. Poleg ulic, ki območje sekajo diagonalno, kot so ga nekoč pristajalne steze, zaokroža naselje bulvarska krožna glavna ulica, ki se zdi kot reminiscenca na znameniti Ring okoli ožjega zgodovinskega središča Dunaja. Stavbe večinoma sklenjeno sledijo ulicam in jih obenem definirajo, ob glavnih ulicah so pritličja povsod namenjena lokalom in trgovinam, da bi s tem nastal prijeten urbani vrvež. Na dvoriščni strani stavb so ozelenjeni atriji, namenjeni oddihu in sprostitvi stanovalcev. V pretežnem delu naselja imajo stavbe pet do sedem nadstropij, na nekaterih točkah se pojavijo tudi stolpnice kot višinski poudarki. Odločitev za opisani način gradnje, bolj značilen za osrednja območja evropskih mest, se zdi na prvi pogled nenavadna. Novo naselje Aspern leži daleč od središča Dunaja, obdajajo ga soseske enodružinskih hiš: v Sloveniji v takih razmerah skoraj brez izjeme gradimo stanovanjske bloke, večje ali manjše, prosto razpostavljene med zelenjem (in parkirišči). Vendar je bil cilj načrtovalcev, da novo naselje ne bi delovalo kot predmestje, temveč bi imelo urbani utrip ter bilo kar se da samozadostno in bi sčasoma prevzelo vlogo lokalnega središča. Šele ob robovih – ter ob zelenih koridorjih, s katerimi je naselje prepredeno – se stavbno tkivo nekoliko zrahlja: tu so predvideni prostostoječi vila bloki.

V skladu s trajnostnimi vrednotami bodo vse stavbe grajene po nizkoenergetskem standardu, pa tudi sicer je bilo veliko pozornosti posvečene okoljskemu vplivu naselja in same gradnje. Uporabljajo material, pridobljen na lokaciji, na primer izkopano zemljino in recikliran beton s pristajalnih stez. S premišljeno logistiko so zmanjšali izpuste zaradi prevoza – polovico lesa za potrebe gradnje so pripeljali z vlakom.

Vidik, ki je vreden posebne pozornosti, je zagotavljanje prometne dostopnosti. Drugače od prakse v Sloveniji, kjer so premnoga stanovanjska naselja zrasla na prometno slabo povezanih lokacijah, pogosto povsem nedostopna s sredstvi javnega prometa, so bili tukajšnji načrtovalci prav na to vseskozi zelo pozorni. Lahko bi rekli, da so z javnim prometom gradnjo pravzaprav začeli, saj je bil podaljšek proge podzemne železnice U2 (ki tu poteka dvignjena nad zemljo), s katero v slabe pol ure dosežemo središče mesta, končan, ko se je gradnja stavb šele dobro začela. Na voljo so tudi tramvaj, mestni avtobusi, mreža kolesarskih in sprehajalnih poti ter dobra cestna povezava. Za primerjavo so pri novi ljubljanski soseski Zeleni gaj na Brdu glavno povezavo na mestno cestno omrežje proti Dolgemu mostu začeli graditi šele nedavno, ko je bil večji del stavb že končan in vseljen. Kdaj jih bo dosegla kakšna proga mestnega avtobusa, ni znano. Podobnih primerov je v Ljubljani in Sloveniji še veliko, saj je bilo edino vodilo investitorjev, javnih skladov in zasebnikov, pri umeščanju novih stanovanjskih naselij navadno cena zemljišča – ta pa je, logično, najnižja pri najodročnejših parcelah.

Vodjem projekta Aspern lahko priznamo tudi dobro in pregledno komuniciranje z javnostjo. Podatke o projektu, pa tudi drugih razvojnih območjih na Dunaju dobimo na spletni strani mestne uprave. Naselje ima svojo spletno stran, na kateri sproti obveščajo o dogajanju na gradbiščih, o možnostih nakupa ali najema stanovanj in poslovnih prostorov ter vabijo morebitne poslovne partnerje k naložbam. Poleg tega so na sami lokaciji ob začetku gradnje postavili veliko informacijsko središče z razglednim stolpom in kantino, kjer poleg razstave s podrobnimi podatki in razlagami projekta gostijo tudi različna predavanja in okrogle mize. Enkrat na mesec pripravljajo vodene oglede gradbišč. Angažma presega golo obveščanje o načrtih in stanju projekta. Eden od namenov načrtovalcev je, da vzporedno z gradnjo soseske kot fizične strukture gradijo tudi družbeno skupnost. Zato poleg omenjenih predavanj in okroglih miz na lokaciji prirejajo različne kulturne dogodke, kot so koncerti, festivali, športni dogodki in podobno. Ob prehodu v leto 2015 so prvič pripravili novoletno praznovanje. O dogodkih ne obveščajo le na spletni strani, ampak tudi na družabnih omrežjih. S tem se bo novo naselje hitro usidralo v zavest Dunajčanov, laže se bo izognilo negativnemu slovesu in predsodkom, ki se iz različnih razlogov pogosto oprimejo večjih novih naselij – spomnimo se Celovških dvorov v Ljubljani. Predvsem pa imajo novi in bodoči prebivalci ob takih dogodkih priložnost za spoznavanje, druženje in sooblikovanje življenja v novem naselju, zaradi česar se v njem hitreje splete socialno omrežje.

Zanimiva podrobnost, ki kaže na napredno miselnost dunajskih oblasti, je poimenovanje ulic in trgov. Odločili so se, da jih bodo poimenovali izključno po ženskah, s čimer bodo vsaj malenkostno popravili krivično dejstvo, da sicer le 12 odstotkov dunajskih ulic in trgov nosi imena zaslužnih žensk. Osrednji park so poimenovali po politični teoretičarki Hanni Arendt.

Razvoj naselja naj bi potekal vse do leta 2028. Gradbena dejavnost se je zdaj, po nekaj letih velike aktivnosti, nekoliko umirila, saj gre h koncu prva faza projekta. Zgrajene so prve stanovanjske stavbe, številne so že vseljene, na voljo so poslovni prostori in lokali. Do prihodnjega leta naj bi bilo zagotovljenih 2600 stanovanj ter 2000 delovnih mest. V uporabo sta izročena jezero, ki so ga poleti obiskovali prvi kopalci, in park ob njem. V celotnem obdobju nastajanja naselja bodo v razvojnem podjetju spremljali različne parametre – zasedenost stanovanj, število delovnih mest, potovalne navade itd., kar bo v pomoč pri usmerjanju in uravnavanju nadaljnjega razvoja.

Čeprav v Sloveniji projektov takega obsega ne bomo videli, so način, organizacija in angažiranost pri nastajanju naselja Aspern + Seestadt Wiens vredni velike pozornosti. Predvsem bi se po njih morale zgledovati naše institucije, odgovorne za usmerjanje in razvoj poselitve: ministrstva, državni in občinski stanovanjski skladi, regionalne razvojne agencije, občinske uprave ... Imamo priložnost, da v svoji bližini spremljamo razvoj celostno zasnovanega in dobro organiziranega projekta, se učimo iz tujih izkušenj in jih doma preoblikujemo v prakso.