Corbyn na strankarskem kongresu prepričuje kritike
Jeremy Corbyn na svojem prvem strankarskem kongresu kot vodja britanskih laburistov poskuša z levičarsko usmeritvijo prepričati svoje kritike znotraj stranke in med volivci. 66-letni socialist je bil nedavno prepričljivo izglasovan za novega voditelja stranke. Obljubil je, da bo laburiste preobrazil v veliko, odprto, demokratično stranko, kjer se bo o politikah odprto razpravljalo in jih ne bo diktiralo vodstvo.
Kot smo že pisali, je Jeremy Corbyn zvest delavski tradiciji svoje stranke. Zavzema se »za opustitev britanskega jedrskega programa in izstop iz Nata, zavzema se za nacionalizacijo železnic, vse, ki zaslužijo več kot milijon funtov, bi obdavčil s 75-odstotnim davkom. Stranki očita, da je podprla varčevanje, zaradi katerega so se zmanjšali socialni izdatki …« Zavzema se tudi za manjšo vlogo vojske v zunanji politiki – leta 2003 je recimo ostro nasprotoval vojaški operaciji v Iraku.
»Upam, da razumete, da sem predstavnik in proizvod naraščajočega demokratičnega gibanja,« je ob začetku kongresa dejal Corbyn. V Mladini smo pisali o Corbynovi prepričljivi zmagi. Daleč za seboj je pustil vse ostale protikandidate – Andyja Burnhama, Yvette Cooper in Liz Kendall. Dobil je kar 251.417 glasov, kar predstavlja 60 odstotkov. Z zmago mu je uspelo obrniti usmeritev stranke iz te, ki jo je začrtal Tony Blair – laburisti so se namreč pod Blairovim vodstvom že tako zelo približali konservativni stranki, da je bilo včasih povsem nemogoče razlikovati eno od druge.
Corbyn znotraj poslanske skupine nima toliko podpornikov, saj je kot poslanec v parlamentu pogosto glasoval v nasprotju s stališči stranke. Kljub temu pa so ga ob začetku večdnevnega strankarskega kongresa včeraj toplo sprejeli. Organizatorji kongresa pričakujejo, da se bo zbralo okrog 11.000 ljudi. Na kongresu bodo razpravljali o članstvu Velike Britanije v EU in tudi o britanskem jedrskem orožju. Člani stranke bodo tako v naslednjih dneh glasovali o vrsti ključnih politik – o odnosu z EU, nadaljevanju programa jedrskega orožja Trident in Siriji. Glede Sirije je Corbyn opozoril na nevarnost, da bi se lahko Rusija in druge države vpletle v nadomestno vojno v Siriji, če čim prej ne bo dosežena politična rešitev krize. »Na koncu bo potrebna politična rešitev. Za to bo potrebna vpletenost Irana in vseh sosednjih držav,« je Corbyn dejal za britanski BBC.
Nedavno je urednik Grega Repovž v uvodniku zapisal, da »po Corbynovi zmagi in odzivu nanjo ni več nobenega dvoma, seveda gre za razredni spopad, za razredni boj. V Grčiji, Španiji, Veliki Britaniji … in tudi Sloveniji. In čeprav je proti novi levici res celoten evropski politični razred, zmaguje in prodira. In to prav zato, ker se je Evropa v času naveze kapital + etablirana politika res razslojila, bolj kot smo si pripravljeni priznati. En odstotek je varovan in davčno ujčkan, močan in nedotakljiv, srednji razred izginja in nima več občutka varnosti, na socialnem robu pa je vse več Evropejcev. A do zdaj so etablirane naveze rušile nove stranke, Corbyn pa je res notranji udar. Če se komu vseeno zdi, da je njegova zmaga precenjena, naj le pomisli, od kod je v evropsko socialdemokracijo prišla tretja pot.«