Dva leva / Vlado Miheljak: Ne, pa vi?
(Ponižni, toda ponosni; ponosno ponižni)

Erjavec mi je všeč. Vedno mi je bil. Pravzaprav me navdušuje. Njegovi nastopi so osupljivo neposredni; tako zelo, da zmedejo še tako spretnega sogovornika. Ko je svoj čas v predvolilni kampanji obiskoval domove starejših občanov, se je v enem od njih na njegov poziv v tretji osebi »Karla volite, on vam bo porihtal penzije« odzvala starejša stanovalka, češ da je isto obljubljal že v prejšnji kampanji. Pa se ni zmedel, ampak je rekel: »Ja, ampak tokrat pa bom zares.« A ne le gerontološka brigada volivcev, ob njem neredko obnemijo tudi politični konkurenti. Ko se je v televizijskem predvolilnem soočenju hvalil, da je obiskal Joška Jorasa in mu izrazil podporo, mu je pariral Dimitrij Rupel, češ, ti si ga obiskal šele tik pred volitvami, »jaz sem ga pa iz hrvaškega zapora spravil«. Pa mu je Erjavec prostodušno odgovoril: »Ja, pa v zapor si ga tudi ti spravil.« Na neki način je Erjavec podoben Georgeu W. Bushu. Svoje šibkosti s prostodušnim razkrivanjem spreminja v prednosti.
