Agata Tuszyńska: Obtožena: Wiera Gran

Popis tragične poti kabaretne dive in šansonjerke.

Bila je Židinja, ki je po nacistični okupaciji Poljske končala v varšavskem getu, a ji je od tam uspelo pobegniti in v ilegali preživeti vojno.

Toda njena fatalna tragedija se prične šele s svobodo. Wiera Gran je bila že predvojna zvezda, ki pa je zbujala občudovanje tudi v kavarnah in klubih židovskega geta ter na zasebnih zabavah. In zdaj leto 1945 – njen pianist iz geta postane urednik nacionalnega radia, njo pa obtožijo sodelovanja z okupatorji! Čez čas ji dovolijo nastopati, a njen primer preiskuje posebna komisija, ki pa jo zaradi pomanjkanja dokazov oprosti. Ob prvi priložnosti nato emigrira v Izrael in od tam v Francijo, kjer ji uspe očarati množice tudi z vzhodnjaško francoščino; knjigo je brati s poslušanjem šansonov na YouTubu. Je torej begunka zaslovela še v drugo? Ja, a še bolj ne. Ob vsakem uspehu in nastopu so se pojavile govorice, da je bila gestapovka, kar so potem pridno ponatiskovali časopisi. Pred enim izmed koncertov v Izraelu so nekdanji židovski taboriščniki zagrozili, da pridejo na koncert v taboriščnih uniformah, in nastop so organizatorji odpovedali. Medtem ko so navadni nemški vojaki po vojni živeli mirno življenje, so nanjo lepili obtožbe – izdajalka, nacistka, gestapovka. Zadoščalo je, da je eden slišal, da je nekdo rekel, da … Granova se je na koncu izgubila v tožbah in končala v paranoji. Poslednji udarec je bil film Polanskega Pianist. S pričakovanji je šla na pariško premiero, ki ovekoveča njenega spremljevalca na klavirju, njo kot zvezdo pa je preprosto izbrisal … Kaj je bil njen izvirni greh? V času okupacije se ni odpovedala svojemu poklicu; če je natakar stregel nacistom, je bilo normalno, če je ona prepevala in šarmirala goste, med katerimi so bili tudi sodelavci nacijev, je bil smrtni greh. Za to, da je bila oboževana tudi v času vojne, je plačevala do smrti.