Kritika / Nerazumen človek

zadržan +

Kozmični vic.

Woody Allen je v svojih filmih – še posebej tistih težkih, morbidnih, eksistencialističnih – zelo rad kanaliziral Ingmarja Bergmana, zato je presenetljivo, da v Nerazumnem človeku, ljubezenskem pismu eksistencializmu, kanalizira Alfreda Hitchcocka, predvsem – tako rekoč izmenično – Vrv in Neznanca na vlaku, filma o popolnem umoru.

Ko Abe Lucas (Joaquin Phoenix), tesnobni, zdolgočaseni, zapiti profesor filozofije, ugledni navijač evropskega eksistencializma (njegov forte je etika), dobi službo na nekem novoangleškem kolidžu, obtiči med dvema bejbama, kolegico (Parker Posey) in študentko (Emma Stone), ki ga skušata – vsaka na svoj način – deblokirati, toda ko v restavraciji nehote “prestreže” naključni pogovor, vse nevrotične dileme izginejo: naključje je signal – čas je za popolni umor. Žensko, ki je ne pozna, bo “odrešil” z umorom moškega, ki ga ne pozna – Neznanca na vlaku. Svet je kaotičen, človeško življenje je kozmični vic, popolno je le naključje. Naključje ni nad moralo – naključje je morala. Predstavljajte si Vrv, le da tistega tipa ne umorita Farley Granger in James Dall, temveč to stori njun profesor, James Stewart. Lahko je biti eksistencialist, še lažje narcis, težko pa je biti Hitchcock.