Uber že v Zagrebu

Ameriško podjetje Uber, ki ponuja cenovno ugodnejše prevoze prek mobilne aplikacije, je minuli četrtek začelo ponujati svoje storitve v Zagrebu. Uberjevo aplikacijo si je namreč v Zagrebu v zadnjih nekaj mesecih naložilo kar 13.000 ljudi. V podjetju načrtujejo širitev v Dubrovnik, Split in na nekatere hrvaške otoke. Bodo storitve kmalu dostopne tudi pri nas?

Uberjev poslovni model je enostaven. Nudi cenejši prevoz od taksijev ob hitri in kakovostni storitvi. Deluje tako, da uporabniki s pomočjo aplikacije, na kateri se registrirajo, zahtevajo prevoz do določene točke. Željo o prevozu razpošljejo prostim voznikom, najbljižji pa jih na zahtevanem mestu pobere. Aplikacija se uporablja tudi za plačevanje storitve.

Podjetje, vredno 40 milijard dolarjev, je v Zagreb vstopilo s storitvijo UberX, kar pomeni, da bodo ljudi prevažali izključno registrirani taksi vozniki. V Zagrebu je bilo registriranih nekaj manj kot 1400 taksi voznikov. Prevozniki, kot sta Radio-taxi Zagreb in Cammeo, so za hrvaške medije povedali, da iz Uberja niso dobili prošnje za sodelovanje.

Za vstop Uberja na trge srednje in vzhodne Evrope je zadolžen švicarski menedžer Loic Amado, ki napoveduje, da bo na Hrvaškem njihova storitev za od 20 do 25 odstotkov cenejša od klasičnih taksi prevoznikov. Storitve zagrebških taksistov so se občutno pocenile tudi po prihodu konkurenčnih družb, kot sta Eko Taxi in Cammeo, ki sta ukinili dotedanji monopol Radio-taxi Zagreba. »Ne pričakujemo nobenih težav. Pogovarjali smo se s predstavniki mestnih oblasti ter ministrstev za promet in finance. Na Hrvaškem bomo poslovali v skladu z vsemi zakoni ob plačevanju vseh davkov,« je Amado pojasnil za Jutranji list. Poudaril je še, da imajo njihovo aplikacijo v Zagrebu na 13.000 pametnih telefonih. »To kaže na izjemen interes uporabnikov. Zato trdimo, da mesta izbirajo nas, ne mi njih. Že naslednje leto bi se lahko razširili v Dubrovnik, Split in tudi na nekatere otoke,« je napovedal.

Zagrebški župan Milan Bandić pa je v četrtek zanikal, da bi Uber dobil ustrezna dovoljenja mestne uprave in pristojnih ministrstev. »Uber poleg dovoljenja za začetek poslovanja potrebuje tudi dogovor z obstoječimi taksi koncesionarji v Zagrebu,« je dejal. Jutranji list je poročal, da je Uber uspel v slabih dveh mesecih vzpostaviti poslovanje na Hrvaškem na »skrajno diskreten« način in skoraj »na skrivaj«. Prve napovedi o prihodu Uberja na Hrvaško so se pojavile prejšnjo pomlad.

Uber trenutno svoje storitve ponuja v več kot 200 mestih in v 21 članicah EU. Pred kratkim so napovedali, da načrtujejo vstop tudi v Beograd. 

Pri PlanetSiol.net so pisali o neposredni izkušnji s storitvijo – v Zagrebu so prisedli k samostojnemu podjetniku, ki dela za Uber. Dejal jim je, da se je v sistem Uber prijavil iz radovednosti, da pa sicer dela kot samostojni taksist. Omenil jim je problem, da se mu glede na to, da je Uber bistveno cenejši od klasičnih taksi služb, nekatere vožnje finančno ne bi izšle. Taksi tarifa običajno znaša šest kun na prevoženi kilometer, Uberjeva pa le 4. V primeru, da bi moral stranko pripeljati od Zagreba do Zadarja in se nato brez novega uporabnika vrniti v Zagreb, se mu to recimo ne bi izplačalo. Sicer pa Uber v Zagreb ni vstopil s svojim najbolj spornim UberPOP, ki omogoča delo čisto vsakemu lastniku avtomobila z veljavnim vozniškim dovoljenjem, temveč, kot smo omenili, z UberX.

Po informacijah PlanetSiol.net pa naj bi Uber kmalu videli tudi v Ljubljani. Amado je sicer dejal, da točnega datuma ne more napovedati, a da povpraševanje po storitvah pri nas zagotovo obstaja. Dodal je še, da je bil Zagreb za njih vstopna točka in da resno opazujejo vse države v okolici – med njimi je tudi Slovenija.

Podjetje je s svojimi storitvami povzročalo preglavice tudi nekaterim taksi voznikom, ki so ga videli kot nelojalno konkurenco. Pisali smo o tem, kako so taksisti v Mexico Cityju zahtevali popolno prepoved Uberjevih storitev, saj naj bi te ogrožale preživetje njih in njihovih družin.

Sodišča v Nemčiji, Franciji, Italiji, Belgiji in nekaterih drugih državah članicah EU so že prepovedala nekatere Uberjeve storitve. Med njimi je denimo Uberpop, kjer storitve opravljajo vozniki, ki nimajo profesionalnih dovoljenj za javni prevoz.

Poleg tega je težava pri Uberjevih storitvah tudi (ne)zaposlenost voznikov. O tem je za Mladino pisal Anže Tomić. »Vozniki naj bi bili pogodbeni sodelavci, ki jih podjetje torej najame le takrat, ko vozijo. Takrat morajo tudi zaslužiti dovolj, da se preživijo. To jim seveda ne uspe vedno in na račun tega so se Uberju že dostikrat uprli. Zadnji tak primer je voznica v Kaliforniji, ki ji je urad za delo dal prav, ko je trdila, da je pri Uberju zaposlena in ni le pogodbena sodelavka.«