Podpisi za zahtevo za referendum glede zakona o obrambi se že zbirajo

Danes se je začelo zbiranje podpisov za zahtevo za razpis referenduma o dopolnitvah zakona o obrambi, ki bo trajalo do 6. decembra. Pobudniki, torej predstavniki Radia Študent, so v sredo v DZ vložili 3000 podpisov. Pravijo, da so s tem prvim korakom zadovoljni, saj so s tem odprli možnost javne razprave o problematiki. Sedaj pa morajo za zahtevo za referendum zbrati vsaj 40.000 podpisov.

O tem, da je Radiu Študent uspelo zbrati dovolj podpisov kljub kratkemu sedemdnevnemu roku, smo že pisali. Na radiu so pobudo za zbiranje podpisov za razpis referenduma sprožili, ker menijo, da se s povečevanjem pooblastil vojske begunce izkorišča za militarizacijo Slovenije. V sredo so v DZ vložili zbrane podpise državljanov in predsednik DZ Milan Brglez se je odločil, da se bodo podpisi za zahtevo za referendum zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom.

Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je DZ sprejel 21. oktobra, namreč omogoča, da DZ na predlog vlade vojski dodeli dodatna pooblastila pri pomoči policiji. Za dopolnitev zakona sta se vlada in DZ odločila, ko so iskali rešitve pri obvladovanju begunskega toka. Poslanci sicer lahko določijo tudi, da referenduma o tem zakonu ne dopustijo. Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve namreč med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni povsem enoznačno.

Odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič je v sredo povedala, da so zadovoljni, da so s tem prvim korakom odprli možnost javne razprave o tej problematiki. Brglez pa je v četrtek dejal, da gre pri vložitvi pobude začetek referendumskih aktivnosti glede zakona o obrambi za »eno veliko zavlačevanje«. To naj bi po njegovih besedah »škodilo policistom in vplivalo na varnost ter prispevalo tudi k okrnjenemu ugledu države v mednarodni skupnosti«. Meni tudi, da »nikakor ne gre za referendum proti militarizaciji«.

O tem, da vojska ne sme posegati v civilno sfero, v aktualni številki Mladine piše tudi urednik Grega Repovž. »Ker kot se zdi vedno vse logično, se bistvo pozabi: a prvo pravilo vojske v mirni dobi je, da ne sme posegati v civilno sfero. Ne more aretirati in obravnavati civilistov. Ne sme imeti te pristojnosti, ker je vojski pač vedno znova imanentno, da jo potem pograbi neka posebna strast urejanja civilnih zadev.«