Zadnji trije varuhi vložili vsak le po eno ustavno pritožbo 

S strani Varuha človekovih pravic RS so bile na Ustavno sodišče (US) do zdaj vložene tri ustavne pritožbe. Prva, vložena leta 2005 , ni bila sprejeta, druga (vložena leta 2008) je bila zavržena, tretja (letošnja) pa še ni rešena. Varuh pa je, poleg teh treh ustavnih pritožb, vložil še 29 zahtev za oceno ustavnosti predpisov. Vsak od dosedanjih varuhov človekovih pravic (Matjaž Hanžek, Zdenka Čebašek-Travnik in Vlasta Nussdorfer) je torej na US vložil zgolj eno ustavno pritožbo, z izjemo prvega ombudsmana samostojne Slovenije Ivana Bizjaka (1994-2000), ki ni vložil nobene.

Kot smo v Mladini že poročali, bo aktualna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki ji mandat poteče februarja 2019, v primeru, če referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) potrdi diskriminacijo, morda vložila zahtevo po oceni ustavnosti. 

Ustavno sodišče je od ustanovitve do zdaj prejelo 24.743 ustavnih pritožb, tako s strani fizičnih, kot tudi pravnih oseb. Prav tako je US od ustanovitve prejelo 608 zahtev za oceno ustavnosti predpisov (zakonov in drugih predpisov), poleg tega pa še 7.101 pobud za oceno ustavnosti predpisov. Največkrat je šlo za izpodbijanje zakonov, v manjšem številu so bili izpodbijani tudi drugi predpisi. Tako nam je pojasnil Miloš Torbič Grlj iz službe za dokumentacijo in informatiko na Ustavnem sodišču.

Ustavna pritožba je pravno sredstvo, ki je namenjeno zgolj uveljavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Praviloma se lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma je dovoljeno ustavno pritožbo vložiti pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če sta izpolnjena dva sledeča pogoja. Prvi je, da je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna, drugi pa, če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti pa je pravno sredstvo, s katerim se v postopku pred Ustavnim sodiščem uveljavlja denimo neskladnost zakona z Ustavo.

Spomnimo, da je letos junija Ustavno sodišče predsedniku SDS Janezu Janši vrnilo poslanski mandat in hkrati ugotovilo, da je zakon o poslancih, na podlagi katerega mu je bil mandat odvzet, neustaven. Janša je bil lani na parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal takorekoč iz zapora, saj je moral nekaj tednov pred volitvami zaradi pozneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob.

Državni zbor (DZ) pa je nato oktobra lani zavrnil predlog, da bi Janša obdržal svoj poslanski stolček, zato je prvak opozicije ostal brez mandata. Sledila je pritožba na Ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o poslancih. Novembra lani je do končne odločitve zadržalo sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata in ta se je lahko predčasno vrnil v poslanske klopi.

Ustavno sodišče je takrat hkrati ugotovilo, da je zakon o poslancih neskladen z ustavo, Državnemu zboru je naložilo, da mora to neskladje odpraviti v enem letu. Odpravilo pa je tudi sklep o prenehanju Janševega poslanskega mandata.