Nova poljska konservativna vlada že povzroča politične nemire

Poljska konservativna vlada premierke Beate Szydlo je z vrsto menjav manj kot mesec dni po zmagi že povzročila politična neodobravanja. Menjave je med drugim izvedla na ustavnem sodišču in v obveščevalni službi. Za zaskrbljenost so posebej poskrbele spremembe zakona o ustavnem sodišču.

Desno konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) je na oktobrskih volitvah zabeležila veliko zmago, saj si je kot prva po padcu komunizma na Poljskem v obeh domovih parlamenta zagotovila absolutno večino. S tem se je končalo tudi osemletno vladanje desno liberalne stranke Državljanska platforma (PO). O odkrito ksenofobni predvolilni retoriki poljske desnice je za Mladino pisal Izak Košir: »Naj ponazorimo s primerom, stranka PiS je denimo Poljake strašila, da želi EU na Poljsko pripeljati 100.000 muslimanov, ki bodo iz cerkva naredili »pisoarje«. V času begunske/migrantske krize pa je to nedvomno zaskrbljujoč besednjak. Kjerkoli, ne zgolj na Poljskem.«

Szydlova je le tri dni po prisegi svoje vlade že izvedla prve menjave. Zamenjala je štiri šefe državnih obveščevalnih in protivohunskih služb, utrla pa je tudi imenovanje petih novih ustavnih sodnikov, čeprav je prejšnji sklic parlamenta že potrdil pet drugih kandidatov za sodnike. Poljski predsednik Andrzej Duda, ki ga podpira PiS, teh ustavnih sodnikov ni želel zapriseči, saj da je tedanja liberalna večina v parlamentu »kršila demokratično ureditev« s tem, ko jih je potrdila tik pred svojim odhodom z oblasti.

V PO, ki je po novem opozicijska stranka, so menjave označili za »državni udar«. Novi zunanji minister Witold Waszczykowski jim je v odgovor zatrdil, da pri menjavah ne gre za kakršnokoli maščevanje, ampak zgolj za »slovo od ljudi, ki se niso uspeli dokazati«. Novi predsednik senata Stanislaw Karczewski pa je dejal, da gre za »vrnitev k normalnosti« in da je vse v skladu s pravili.

Za zaskrbljenost – tudi v tujini – pa so posebej poskrbele spremembe zakona o ustavnem sodišču. Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Mils Muižnieks je namreč pred četrtkovim glasovanjem v parlamentu pozval k zavrnitvi amandmajev, ki jih je predlagala vlada. Ti naj bi po njegovem mnenju spreminjali sestavo ustavnega sodišča in s tem »spodkopavali vladavino prava«.

Francoska tiskovna agencija AFP navaja mnenje politologa Stanislawa Moceka iz poljske akademije znanosti, ki je dejal, da gre za primer »totalitarne demokracije, v kateri imajo tisti, ki imajo večino, vedno prav«. Politolog Kazimierz Kik z univerze Jana Kochanowskega v mestu Kielce pa je za AFP opozoril, da PiS morda res ni kršila črke zakona, a je odprla pot za politične zlorabe tajnih služb.