Peter Petrovčič

 |  Mladina 49  |  Družba

O dostojnem pokopu

Zgodba o tem, kako država ni vedela, kaj bi naredila

Grob umrle begunke na sredini

Grob umrle begunke na sredini

16. novembra je v ptujski bolnišnici umrla sirska begunka Miaari Enaam, stara 58 let. V bolnišnico so jo pripeljali iz nastanitvenega centra v Šentilju, ker je tožila zaradi hudih bolečin v trebuhu in prsnem košu. Tudi po smrti se njena kalvarija ni končala. Državni organi se več kot deset dni niso uspeli dogovoriti oziroma izjasniti, kdo je zanjo odgovoren, po katerem zakonu in kdo bo poskrbel za pokop oziroma s tem povezane stroške.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 49  |  Družba

Grob umrle begunke na sredini

Grob umrle begunke na sredini

16. novembra je v ptujski bolnišnici umrla sirska begunka Miaari Enaam, stara 58 let. V bolnišnico so jo pripeljali iz nastanitvenega centra v Šentilju, ker je tožila zaradi hudih bolečin v trebuhu in prsnem košu. Tudi po smrti se njena kalvarija ni končala. Državni organi se več kot deset dni niso uspeli dogovoriti oziroma izjasniti, kdo je zanjo odgovoren, po katerem zakonu in kdo bo poskrbel za pokop oziroma s tem povezane stroške.

»Ne vemo še, kaj bomo storili, nimamo še usmeritev, čeprav sem klical vse pristojne državne organe, vsa ministrstva, samo še boga nisem klical,« je v dneh po smrti Enaamove pojasnjeval vodja sekretariata za splošne zadeve na mestni občini Ptuj Janez Merc. Dnevi so tekli. »Še vedno čakamo. Čakamo seveda tudi na to, ali bodo svojci morda truplo odpeljali v Nemčijo, kjer so sedaj, ali ne. A še bolj pomembno, čakamo na to državo, na pristojne, da se opredelijo, kakšen je postopek v primeru, če ljudje, ki gredo prek Slovenije v druge evropske države, umrejo na ozemlju Slovenije. Za zdaj vztrajajo, da je zadeva v tem primeru v pristojnosti občine, kjer je oseba umrla, saj enačijo migrante z brezdomci, kar po našem mnenju ni mogoče,« je nekaj dni za tem pojasnil Merc. Seveda, stroške pokopa bi v tem primeru morala nositi občina, na ozemlju katere je oseba umrla.

Enaamova pa je ležala v mariborski bolnišnici, kjer so opravili obdukcijo, katere stroške so poravnali na ministrstvu za zdravje. Preostali stroški, torej stroški pogreba v krsti, kot to velevajo pravila muslimanske vere (in kar so želeli tudi svojci pokojne), pa naj bi na Ptuju znašali med 800 in 900 evri. Prav različna mnenja o tem, kdo bo pokril stroške in katere, so preprečevala pokop Enaamove.

»Po mnenju pristojnih državnih organov bi naj za umrle begunce veljala ista pravila kot za brezdomce,« je pred dnevi potrdil Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, kjer so vodili postopek. Ustavili so ga pretekli petek, »ko smo dobili sporočilo, da je bila izdana naročilnica pogrebnega podjetja Babajić d.o.o.« Direktorica podjetja Elvina Babajić pojasnjuje, da so svojci Enaamove, ki se nahajajo v Nemčiji, stopili v stik z njimi in jih prosili, da poskrbijo za pogreb: »Stroške pogreba so želeli pokriti vnaprej, a sem jih zavrnila, saj še ni bilo znano, koliko bodo znesli. S Komunalnim podjetjem Ptuj smo našli rešitev pokopa v samostojnem socialnem grobu na pokopališču na Ptuju, islamska skupnost je verski del opravila brezplačno, tako da so stroški na koncu nanesli le 135 evrov.« Poleg tega, pojasnjuje Babajićeva, so na željo svojcev, ki se pogreba niso mogli udeležiti, pogrebno slovesnost fotografirali in posneli ter posnetke poslali v Nemčijo.

»Problem je v tem, da če stroške pogreba krije občina, potem krijejo najcenejši način pogreba. Upepelitev, pokop žare za dve leti in potem raztros pepela. V tem primeru je šlo za ljudi muslimanske veroizpovedi, za katere upepelitev ni sprejemljiva in svojci so se bali, da se bo to zgodilo tudi v njihovem primeru. Razmišljali so, da bi truplo svojke odpeljali v Nemčijo, a bi to bilo precej dražje, zato so se odločili za pokop v Sloveniji,« še pojasnjuje Babajićeva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.