»Ne bombardirajte Sirije!«

Dr. Tariq Ali je britanski zgodovinar pakistanskega rodu, eden najuglednejših geopolitičnih analitikov, neomajen kritik vojne proti terorju in neoliberalizma. V soboto, 28. novembra, je z govorom, ki je bil deležen velike pozornosti, nastopil na londonskih protestih zoper odločitev britanske vlade, da dejavno vstopi v vojno v Siriji. Govor objavljamo v celoti.

»Ravno sem se vrnil iz države, ki jo tako rekoč vsak teden bombardirajo teroristi, iz Pakistana. Tam odmetavajo bombe in napadajo s troti, pa to ni nikomur mar. Vrnil sem se ravno pravi čas, da sem slišal govor britanskega premiera Davida Camerona, v katerem je pojasnil, zakaj želi, da Velika Britanija vstopi v vojno. To je bil najbolj zmeden nabor utemeljitev, kar sem jih kdaj slišal. Že same po sebi sploh niso smiselne. Kako je mogoče, da so se ti ljudje, ki so še nedavno hoteli bombardirati Damask in Asadov režim, zdaj odločili, da bodo bombardirali ISIS? Isti ljudje so si premislili v nekaj mesecih. Se je sovražniki zamenjal ali kaj? Ker, bodimo odkriti, če hočete uničiti ISIS, je treba poudariti dvoje. Da ima v nekaterih delih Iraka ta organizacija dejansko množično podporo, kar je posledica nezaslišanih zločinov nad delom sunitskega prebivalstva, ki jih je zagrešil Malakijev režim, državi vsiljen po zasedbi. Dejansko ga podpirajo in ima 50 do 60 tisoč vojakov, torej ne bo preprosto. Drugič, ISIS se bomo znebili le, če se bomo znebili razmer, ki so pripomogle k nastanku te organizacije.

In katere so te razmere? Na širšem območju od leta 2003 do zdaj poteka vojna. Ta vojna je daljša kot prva in druga svetovna vojna skupaj. Pomislite na vakuum, ki je nastal na tem območju, ker je tam uničena vsa družbena infrastruktura. Pomislite, kaj se dogaja z navadnimi ljudmi. Pomislite torej, zakaj se ljudje zatekajo k skrajnim rešitvam. Pomislite, zakaj so tako obupani, da z bombami napadajo evropska mesta. To ni nekaj, kar jim kar tako pade na pamet. Imajo razloge, s katerimi se ne strinjamo, niti se ne strinjamo, da je to prava pot. Kdo je ustvaril ta vakuum na Bližnjem vzhodu? Okupacija Iraka je ustvarila ta vakuum na Bližnjem vzhodu. Bombardiranje Libije je ustvarilo ta vakuum na Bližnjem vzhodu.

Zdaj smo od nekdanjega francoskega socialističnega zunanjega ministra Rolanda Dumasa, ki je bil na položaju pred več leti, izvedeli, da je bil načrt za zasedbo Sirije in uničenje tega režima pripravljen, davno preden se je sploh začela množična aktivnost v Siriji. Tako nam razlagajo. Ameriški general Wesley Clark opisuje, kako je med vojno v Afganistanu prišel v Pentagon, pa ga je neki drug general povabil v sosednji prostor in mu razložil: »Hej, Wes, to ni edina vojna, na našem seznamu je še pet držav.« Ko ga je Clark vprašal, katere so te države, mu je naštel Sirijo, Libijo, Iran, Somalijo in Sudan. Vojno proti tem državam so bojevali na različne načine in jih uničili.

Spomnite se vseh kolumnistov in poslancev, ki so zagovarjali bombardiranje Libije, zagovarjali so pol leta trajajoče Natove napade na to državo, a še vedno nam niso povedali, koliko ljudi so pobili. Pobili so od 20 do 30 tisoč ljudi. In čemu? Da se je Libija razdelila na tri entitete, od katerih vsako vodi druga skupina. Velik del države nadzira ISIS, Al Kaida druge dele, preostale pa lokalni džihadisti. Ste zato napadli in bombardirali Libijo? Poslali ste tja nekoga v obleki in rekli: To je premier. Kje pa je premier? V nekaj mesecih je izginil. In zdaj boste isto naredili v Siriji? No, to ni mogoče, kajti zgodila se je pomembna geopolitična sprememba. Prihajajo Rusi in napadajo ISIS, o tem ni dvoma. Če je torej cilj uničiti ISIS, je bolje, če to naredijo ljudje, ki živijo na tem območju. Saj če je to vaš cilj, potem bi se morali boriti skupaj z Rusi. Ni logično?

V Siriji je vojna med vkopanim Asadovim režimom in džihadističnimi skupinami, na eni strani Al Kaido, na drugi ISIS. Da tam obstaja liberalna tretja sila, je neumnost.

A mislim, da se tja ne greste bojevat proti ISIS, ker tam poteka več vojn. V Siriji je vojna med vkopanim Asadovim režimom in džihadističnimi skupinami, na eni strani Al Kaido, na drugi ISIS. Predstava, da tam obstaja liberalna tretja sila, je neumnost. Kar 70 tisoč ljudi, ki jih je združila CIA – ne, to ni res, to je laž. Če so res našli nekaj tisoč ljudi, lahko računate, da bodo takoj, ko jim bodo dali orožje in jih poslali na bojišče, dezertirali v druge skupine, ki se bojujejo v tej državi. To torej ne bo delovalo. To je vojna v Siriji: napetost in tekmovalnost med Ameriko in Rusijo, katera jo lahko prej konča. Potem je tu vojna v Turčiji med Erdoganom na eni strani in kurdskim prebivalstvom na drugi. In seveda ne smemo pozabiti niti na vojno v Veliki Britaniji. Vojna, v kateri sodeluje večinski del britanskih medijev, da bi se znebili novega voditelja laburistične stranke Jeremyja Corbyna. V vse to se je torej vpletla še vojna proti Jeremyju Corbynu. Pozivi k vojni, da bi poslali bombnike v Sirijo, so se zdaj pomešali s poskusom izrivanja Corbyna. Preberite samo grozni blairistični kolumni v današnjem Guardianu – sam ju ne bi prebral, ker Guardiana ne berem več, so me pa opozorili nanju. Glavna kolumnista ne napadata vojne in njene nerazumnosti, temveč napadata Corbyna, in sicer ker naj bi bil utiral pot torijcem. Kar nam ponujajo včerajšnji junaki v laburistični stranki, je torijstvo; hočejo glasovati za torijski proračun in za torijsko vojno – in kakšna je potem sploh razlika med vami in torijci?

Boj proti tem zadnjim eskapadam je neločljivo povezan s prizadevanji, da bi spremenili in preobrazili to državo ter nekoč dobili vlado, za katero bi bili delovni ljudje na prvem mestu, pred bančniki, pred finančniki in orožarsko industrijo. Povezali so vojno v tujini z vojno na domačih tleh.

Izredne razmere v Franciji, povečan nadzor v Veliki Britaniji. Ustvarjanje razmer na Bližnjem vzhodu, zaradi katerih bo na pot odšlo še več beguncev. To namreč naredijo ljudje, ko nimajo več druge možnosti. To bo okrepilo, ne omejilo terorizem, ne glede na to, ali bodo uničili vodstvo ISIS. Kajti na Bližnjem vzhodu ste ustvarili razmere, ki se ne bodo spremenile, če se ne bodo umaknili vsi zahodni vojaki.

Na Bližnjem vzhodu ostajata nerešeni dve pomembni vprašanji, tragedija Palestine, ki je tako rekoč pozabljena, in obscenost vahabitskega režima v Savdski Arabiji. Podpirate Savdijce, Cameron in prijatelji, klanjate se jim, padate na kolena pred njimi zaradi njihovega denarja in bogastva. A to je glava hobotnice. Savdska Arabija je glava hobotnice. Potem brezpogojno podpirate tudi Izrael, ki nadaljuje z grozotami nad Palestinci. Hkrati pa nas želite prepričati, da zagovarjate človekove pravice? Ne verjamemo vam!

Kar zadeva laburistične poslance, ki nasprotujejo in grozijo svojemu vodji z glasovanjem o zaupnici – sram naj vas bo!

Veste, boj zoper nasilje bomo nadaljevali, dokler bo treba. Kljub vojni, kljub kritikam, kljub klevetam, ki jih širijo. Zelo se trudijo, da bi nas ustavili, vendar nadaljujemo. In še bomo nadaljevali. V parlamentu so še druge stranke, zato glasovanje ne bo soglasno, imeli bomo večino in manjšino. Mislim, da bi se morali res zahvaliti Škotski nacionalni stranki – vsi njeni poslanci so dobili navodilo, da morajo glasovati proti bombardiranju Sirije. Vsi! Zeleni so proti vojni. In najboljši laburistični poslanci, ki jih niso zaslepili predsodki in sovraštvo do lastnega vodje, najizraziteje levega vodje, kar jih je ta stranka imela, kar zadeva imperializem. Ne pozabite tega. Imeli bomo manjšino, ki bo proti. V laburističnem gibanju obstaja tradicija, odločno usmerjena proti imperializmu, mi pa smo del toka, ki je odločno usmerjen proti imperializmu. Prijatelji, končajmo z velikim pozivom, izrazom jeze, usmerjene proti Cameronu in njegovim prijateljem v laburistični stranki, in jim recimo le: Ne bombardirajte Sirije. Ne bombardirajte Sirije!«