»Žica bi morala biti za Slovenko, Slovenca metonimija okupacije - teror, okupirana Ljubljana.«

Silva Mežnarić (1939) je verjetno ena izmed največjih poznavalk migracij z območja nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je že sredi osemdesetih let zaslovela z znamenito knjigo o »Bosancih«, ki je bila plod skoraj deset let trajajočih raziskav migracij, predvsem iz tedanje Bosne v Slovenijo. Mežanarićeva, sicer sociologinja, znanstvena svetnica iz zagrebškega Inštituta za migracije, se je v vseh teh letih selila med Zagrebom, Ljubljano, kjer je delala in živela 15 let, in ZDA, kjer je ravno tako predavala. Z njo smo se pogovarjali na srečanju ob 50-letnici Slovenskega sociološkega društva.

Z migracijami se ukvarjate že 40 let. Ste avtoriteta številka ena na tem področju iz nekdanje Jugoslavije. Česa danes mi, ki o tem razmišljamo, še ne vemo?

To, kar se sedaj dogaja – recimo, da pojav imenujemo begunska kriza – je neki nov in enkraten dogodek, kakršnega v preteklosti še nismo doživeli. Na območju nekdanje Jugoslavije smo se znanstveniki učili predvsem na primeru nekdanjih priseljencev, izseljencev, t. i. gastarbajterjev v Nemčiji, pri katerih je šlo za meddržavno dogovorjene migracije. A v teh primerih recimo o potrebi po integraciji nismo govorili. Podobno velja za migracije znotraj EU. V zgodovini Evrope takšnega pojava, kot ga imamo sedaj, v zadnjih stoletjih ni bilo. Znanje, ki ga lahko črpamo, je torej zelo pičlo. Izhaja iz preučevanja migracij, ki jih je bila deležna Amerika v 19. stoletju ali na začetku 20. stoletja, in potem imamo še raziskave iz Velike Britanije.