Sankcije

Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani je ta teden sprejela osnutek dobrih 4 milijone evrov vredne proračunske pogače za prihodnje leto. S sklepanjem proračunskega razreza se študentskim funkcionarjem mudi, saj med obema obravnavama predvidevajo zgolj teden dni časa. Hitrost sprejemanja želi zakriti temeljno zadrego novega proračuna. Uveljavljene študentske dejavnosti in zavodi vnovič izgubljajo znaten del svojih sredstev, javni denar pa izginja v ponorih velikih nepremičninskih investicij ŠOU.

V izhodišču stoji utečena proračunska logika. Študentski funkcionarji že folklorno namenjajo znatna sredstva za lastno administracijo in organe, medtem ko vse bolj varčujejo pri nekaterih zavodih ter interesnih dejavnostih. Zavodu Radio Študent ŠOU je tako letos namenjenih zgolj 150 tisoč evrov. To je do zdaj najnižja proračunska postavka, kar ogroža načrtovano izvedbo programa. Pri Radiu Študent so prepričani, da gre z rezanjem sredstev za politično motivirano sankcijo neodvisnega študentskega medija. Radio je letos jeseni sprožil pobudo Proti militarizaciji, s katero so opozorili na problematične spremembe zakona o obrambi. Poleg dela javnosti so se izrazito negativno odzvali nekateri študentski funkcionarji. Direktor ŠOU Andrej Klasinc je javnost obvestil, da se »ograjuje od pozicije Radia Študent v zvezi z referendumom«. Takoj po pobudi so nastale Facebookove strani, na katerih so pozivali k ukinitvi Radia Študent. Na njih so bili precej dejavni tudi nekateri vidni študentski funkcionarji, denimo zastopnik študentske skupine Povezani Alen Nikola Rajkovič in njihov vidni član Uroš Novak. Skupina Povezani je nato predlagala, da se poleg direktorja od referendumskega delovanja Radia Študent ogradi tudi Študentski zbor. Predlog je bil sprejet ob podpori večine poslancev iz vladajočih skupin Povezani ter Modro za študente.

V tokratnem proračunu varčevalna šiba ni oplazila vseh enako. Proračunska sredstva se najbolj povečujejo projektu Študentski kampus. Po eni strani morajo študentski funkcionarji odplačati dobrih 300 tisoč evrov kredita, hkrati pa namenjajo 450 tisoč evrov za nadaljevanje nepremičninske investicije na Pivovarniški. Ne pozabimo, dolgoročni obstoj kampusa ogroža načrtovani železniški krak Tivolski lok, a največji porast proračunskih sredstev beleži prav Zavod Študentski kampus. Ta upravlja z nepremičninami ter menzami, skrbi za občasne družabne dogodke in komercialne koncerte v nastajajočem študentskem mestu duhov. Študentski funkcionarji mu namenjajo kar 300 tisoč evrov. Denar bo zavod potreboval tudi za odplačilo 95.000 evrov vrednega kredita. Zainteresirana javnost je bila s tem seznanjena šele na nedavni seji predsedstva, kjer je predsednik sveta zavoda in direktor ŠOU Andrej Klasinc skopo pojasnil, da gre za kredit, s katerim »bodo poplačali določene projekte zavoda«. Poslovnega načrta, ki bi pojasnil, kam bo naslednje leto nakazanih preko 395 tisoč evrov sredstev, Klasinc še ni razkril.

Letošnji proračun ponuja še eno zanimivost: prvič vnaprej upošteva sredstva, ki jih za ŠOU vsako leto nakaže država. Zakon namreč predvideva, da država jamči za 3,5 milijona koncesijskih dajatev, s katerimi ŠOU pokriva svojo dejavnost. ŠOU v proračunu za leto 2016 načrtuje 3,2 milijona sredstev. Država bi morala v tem primeru dodati v študentski proračun 300 tisoč evrov, študentski funkcionarji pa načrtujejo, da jih bodo dobili 500 tisoč. Matematika se ne izide, saj načrtovana poraba dejansko ni pokrita. Finančnemu načrtu ŠOU, polnemu kravjih kupčij, torej za nameček pretijo finančne špekulacije z državnimi prihodki. Proračun je tako ogrožen, še preden je sprejet.