Kritika / Patrick Ness: Več kot to

+ + + +

Tretja možnost

Malo je romanov, v katerih junak tako nepreklicno umre že v prvem poglavju, ob naštevanju vseh poškodb, ki jih dobi ob trku premrlega telesa s čermi, v katere ga neusmiljeno vrže med plavanjem po mrzlem Severnem morju. In malo jih je, v katerih rešuje dileme in dela popravne na področjih, kjer je v preteklosti zamočil. Medtem ko je mama skočila v banko po denar, da bi pobegnila od družine, ju z bratom obišče pobegli kaznjenec in ga, osemletnega, postavi pred odločitev, ali gre z njim on ali brat. Odločitev ga potem krepko preganja, prav tako zafrkavanje sošolcev, ko se nič kaj naključno na spletu pojavijo fotografije z najboljšim in intimnim prijateljem. Vsega skupaj se nabere dovolj za bredenje v mrzlem morju.

Nessovi fantastični svetovi so prava šola platonizma, ponovnega spoznavanja idej, ki se jih je duša navzela že prej, priročnik za prehajanje čez reko Lete. Od teh svetov je komaj kakšen čisto zaresen in resničnejši od drugih, so pa prav po njuejdževsko narejeni tako, da lahko v njih popravimo stvari od prej. Svetovi so priložnost, da pomanjkljivosti premagamo, da tam, kjer nam je spodletelo, zmagamo. Seth, že ime ima po egipčanskem bogu mrtvih in hkrati tretjem sinu Adama in Eve, ki je na svet prišel po Abelovi smrti kot njegov substitut, se zbudi v stari hiši, iz katere so se preselili v Ameriko, vstane dobesedno iz krste, ki ni čisto to. V njej so cevke s tekočinami, ki ohranjajo organizem, da lahko sanjari. In ko najde dva pajdaša, se lahko v nedogled pogovarjajo, kaj je bolj res, tisto prej ali to zdaj. In kadarkoli se jim zazdi, da to ni čisto resnično, pride šofer kombija z iskrivo paličico in zatemnjenim vizirjem na čeladi in jih poskuša ubiti, se jim zdi.

Ness zgodbo pelje s kar največ postopnega zadrževanja in odkrivanja. Ob nekakšnem realnem času, v katerem trojica beži pred oklepljeno spako, so tudi spomini na smrt in tisto prej, in ti, kot vse v Več kot to, prihajajo v valovih. Da ne bi mešali ravni, so natisnjeni ležeče. Predvsem pa ima roman ob spekulacijah o neskončno pomnoženih svetovih, o heterokozmosih, ki korespondirajo na različnih ravneh realnosti, kar nekaj akcijskih delov. S kolesi in peš bežijo pred neuničljivim zasledovalcem, vdirajo v zastražene prostore in je sploh ves čas napeto. Ne da bi se pri tem izgubilo temeljno sporočilo, analogno tistemu iz Matrice, da namreč spimo zabubljeni in je celoten svetovni konflikt naša projekcija, dogajanje v glavi, ki se mu je mogoče izogniti s sprejetjem in umiritvijo vrtincev zavesti. Napeta knjiga, polna fantastičnih preobratov in akcije.