Ihta / Maja Novak: O pisateljih in policajih
Solidarnosti je deležna samo uniforma, ne pa tudi pero
»Ja, pozna se, da stavkajo,« reče prvi od številnih taksistov, ki sem jih med prazničnim vozakanjem po Ljubljani pobarala, kaj menijo o stavki vsem nam tako ljubih modrih angelov. Pozna se, ker promet gladkeje teče, doda. »Zanimivo, nesreč pa kljub temu ni nič več kot prej,« njegovo misel še razširi taksist številka dve. Ko bi bila na mestu policistov, zlobno pripomnim, bi potemtakem pazila, kaj delam, saj bi se sicer ljudje lahko zavedeli, da jih sploh ne potrebujemo toliko, kot jih imamo. Taksist številka tri prikimava, četrti molči, ker je tudi sicer najmanj zgovoren med žrtvami moje zvedavosti, peti pa pripomni nekaj modrega. »Ampak nesreč ni zato, ker vozniki zdaj bolj pazijo, kaj delajo. Domnevam, da poskušajo biti tako solidarni s policaji.«
