Begunci so tudi otroci

Ciciban, leposlovna in poučna revija, namenjena otrokom v prvi triadi osnovne šole, se je v zadnji številki dotaknil begunske krize. Seveda skozi oči otrok, ki s starši, prijatelji, včasih pa tudi sami potujejo z nevarnih območij v Evropo. »Otroci ne razumejo, zakaj se dogajajo hude stvari. Ne razumejo, zakaj niso več doma. Ne vedo, kam gredo. Strah jih je. Bojijo se uniform, kričanja in zvoka helikopterjev. Utrujeni so od potovanja. Dostikrat so lačni in premraženi« je med drugim zapisal avtor besedila Erik Valenčič. »Srečni so že, če se na tej težki poti lahko stisnejo k mami, očetu. Če ju še imajo. Prav je, da odrasli naredimo vse, kar zmoremo, da bi se trpljenje na svetu zmanjšalo«. Tekst je opremljen s pretresljivimi fotografijami Boruta Krajnca.

Odgovorna urednica Slavica Remškar pojasnjuje: »V Cicibana se že nekaj časa trudimo vpeljati tudi publicistični pramen, ki bi prav prišel otrokom v drugem in tretjem razredu. To temo pa smo izbrali, ker je tudi o tem treba govoriti.« V mediju, namenjenem otrokom, so zmogli nekaj, česar mediji, namenjeni odraslim, pogosto ne zmorejo. Pokazati pravo sliko, namesto ukvarjati se z obrobnimi vprašanji ali namerno zavajati in zamegljevati bistvo.

In ne prvič. Pred leti so recimo v Cicibanu v sklopu petih zgodbic, ki govorijo o različnih oblikah odnosov med starši in otroki, objavili tudi zgodbo Očka o deklici Ani, ki ima dva očka. Tedaj so bili v delu javnosti deležni pogroma. Nedvomno bodo tudi tokrat naleteli na kritike z istega pola, najverjetneje celo iz stranke, ki je od vlade prva zahtevala, da na celotni slovenski meji s Hrvaško postavi ograjo, ki bi Slovenijo zavarovala pred zlobnimi begunci.

In pred njihovimi otroki.