Brez revizije

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) se že od ustanovitve otepa očitkov o netransparentnem delovanju in nenamenski rabi javnih sredstev. Očitki so se že večkrat izkazali za upravičene. Na sporne prakse je želel prejšnji četrtek opozoriti poslanec opozicijske Študentske Iskre Jure Novak, ki meni »da vodilni v ŠOU zavestno kršijo statut in pravilnik o finančnem poslovanju, da bi koristili sebi in prijateljskim poslovnim partnerjem«. Zato je poslance prosil za uvrstitev revizije poslovanja ŠOU med točke dnevnega reda, saj je želel predstaviti sume o poslovnih nepravilnostih. Predlog je večina zavrnila.

Novak med množico spornih pogodb omenja fiktivno svetovanje nekdanjega študentskega ministra Andreja Boleta, s katerim je ŠOU na predlog direktorja Andreja Klasinca sklenila pogodbo. Bole je za opravljeno delo, ki ga je v mesečnem poročilu popisal s šestimi besedami, prejemal 2000 evrov. »Takšne nepravilnosti zahtevajo nadzor revizorja, kot ga opredeljuje tudi statut ŠOU. Imenovati bi ga moral direktor Klasinc,« pojasnjuje Novak. A študentski funkcionarji nočejo niti slišati o reviziji.

Direktor ŠOU Andrej Klasinc je pred časom takšne zahteve že zavrnil, saj je po njegovem »revizija zgolj strošek«. Na predlog Študentske Iskre so se odzvale tudi skupine, ki sestavljajo »vlado študentske enotnosti«. Vodja poslanske skupine »Modro za študente« Jan Kukovec je predlog označil za »poskus diskreditacije ŠOU, s katerimi si Iskra poskuša podrediti finančna sredstva študentske organizacije«. Oglasil se je tudi vodja poslanske skupine »Povezani« Matic Markovič in prizadevanja Jureta Novaka označil za »širjenje negativne energije«. Seveda so se oglasili tudi v skupini »Zagon«. Vodja poslanske skupine Jaka Dugar je pojasnil, da so do Novakovega predloga zadržani. Poslancu preprosto predlagajo, naj se obrne na nadzorne organe ŠOU, ki so pristojni za odkrivanje in sankcioniranje nepravilnosti.

To je Novak pred časom že storil, na interno tožilstvo ŠOU je vložil zahtevek zoper direktorja ŠOU Andreja Klasinca zaradi kršitev statuta pri (ne)imenovanju revizorja. Njegovo zahtevo so zavrnili kot neutemeljeno. Za to obstaja logično pojasnilo. Tožilstvo je nastavljen in nadzorovan organ ŠOU.

Morda bi politično neodvisno tožilstvo presodilo drugače. Direktorja Andreja Klasinca bi tožilci zaradi kršitev statuta ŠOU lahko prijavili senatu. Ta pa ima pooblastila, da ga lahko razreši iz krivdnih razlogov. Takšen razplet je preprečilo posredovanje treh študentskih skupin, zbranih v »vladi študentske enotnosti«, ki ji predčasni odhod direktorja ne bi bil všeč. Razlog je preprost. Prav direktor Klasinc s potrjevanjem pogodb omogoča sporno poslovanje študentskih funkcionarjev.