Morje zmagovalcev

»Ljubim Iowo. Morda si bom tu kupil kmetijo,« je rekel Donald Trump. »Bog blagoslovi Iowo,« je rekel Ted Cruz. Vsi predsedniški kandidati, republikanski in demokratski, so na dan uvodnih strankarskih volitev ljubili in blagoslavljali Iowo. Tam so pustili ogromno denarja. In ko so glasove iowskega zborovanja, alias caucusa, prešteli, so se vsi delali, da so zmagali. Ne povsem brez razloga. Na demokratski strani sta Hillary Clinton in Bernie Sanders dobila skoraj enako število glasov (vsak po 50 %, Clintonova nekoliko več), a tudi na republikanski strani so Ted Cruz, Donald Trump in Marco Rubio pristali precej skupaj (prvi je dobil 28 %, drugi 24 %, tretji 23 %), kar pomeni, da jih je zmagalo vsaj pet. In vsi se razglašajo za zmagovalce: Clintonova zato, ker je dobila več kot Sanders (prva ženska, ki je dobila Iowo), Sanders zato, ker je dobil skoraj toliko kot favorizirana Clintonova, Cruz zato, ker je premagal Trumpa, Trump zato, ker na ruralnem terenu ni preveč izgubil, Rubio – ki je pred volitvami posvojil Trumpovo retoriko – pa zato, ker je dobil precej več, kot so mu napovedovale ankete.

Kar je zanj dobro: rekli bodo, da raste. Da prihaja njegov trenutek. To bodo rekli tudi za Sandersa: da raste. Da prihaja njegov trenutek. Na stavnicah jima bo cena zrasla. A ne le na stavnicah: tudi pri donatorjih – pri vseh tistih, ki v predvolilne kampanje pumpajo milijone. Zakaj bi denar dajali nekomu, ki ne raste? Dokler je denar, izgleda kandidat predsedniško. Ko denar presahne, izgleda le še kot klovn. Jeb Bush je v Iowi zapravil 15 milijonov dolarjev – in dobil le 3 % glasov. Zato izgleda kot klovn. Denar bo presahnil.

Donatorji bodo z denarjem zasuli tudi druge tri zmagovalce, vsi skupaj pa si bodo elektorske glasove razdelili proporcionalno – pač glede na volilni izid. V Iowi zmagovalec ne pobere vseh elektorskih glasov, tako da je bila za zmagovalno peterico Iowa res od Boga poslana. Pa je Iowa slika Amerike?

Iowa je božji vrt: mala, ruralna, pretežno kmetijska, mesnopredelovalna, belska, dokaj pobožna, konservativna zvezna država na Srednjem zahodu (tri milijone prebivalcev), popolna vukojebina, ki Hawkeye Point, svojo najvišjo goro, slavi in časti tako kot Slovenija Triglav, pa četudi meri le 509 metrov. Toda Iowa stoji na začetku vsakokratnega ameriškega volilnega procesa. V njej se vedno začnejo primaries, strankarske volitve, ki sledijo še v vseh drugih zveznih državah, ali natančneje: v njej se pred vsakimi predsedniškimi volitvami sproži proces izbiranja predsedniških kandidatov.

To, da je božja previdnost Iowi namenila tako pomembno politično vlogo, naj bi bil dokaz, da je v Ameriki na oblasti ljudstvo, da je ljudstvo tisto, ki izvoli predsednika. Iowa je dežela malih ljudi. In ker je daleč od Washingtona, daleč od etabliranih, skorumpiranih, klanovskih, odtujenih centrov moči, daleč od elit, daje vtis poštenega, objektivnega, neokuženega volilnega telesa. Ko govori Iowa, govori resnica. Bog je najprej ustvaril Iowo – in šele potem Ameriko.

Težava je v tem, da vsi Američani niso Iowa – vsi niso belski kristjani z ruralnim pogledom na svet, politiko, ekonomijo, varnost in Hawkeye Point. Bog je vendarle najprej ustvaril Ameriko – in šele potem Iowo. Ta le redko zadene novega ameriškega predsednika. Včasih povsem zgreši. Najhuje pa je bilo leta 1992, ko je – med demokratskimi predsedniškimi kandidati – izvolila Toma Harkina. In to gladko: dobil je kar 76 % glasov. S takim naskokom ni na iowskem zborovanju zmagal še nihče. Kar pa je bilo logično: Harkin je bil namreč senator iz Iowe. Čistokrvni domačin. Iowske gore list. In za nameček je bil še zelo priljubljen. Vau! Vau? Niti ne: tega, da je zmagal v Iowi, ni nihče opazil. Ker je bilo že vnaprej jasno, da bo Harkin doma zmagal, se drugi demokratski kandidati v Iowo sploh niso prikazali. Da je zmagal Harkin, so opazili le v Iowi.

Ne, Iowe ni leta 1992 nihče ljubil in blagoslavljal. Niti Bill Clinton, ki je tam dobil le 3 % glasov, a nazadnje postal ameriški predsednik. Še celo Paul Tsongas je v Iowi dobil več glasov kot Clinton. Je pa Iowa leta 2008 zadela Baracka Obamo. Zdaj se vsi skupaj selijo v novoangleški New Hampshire, ki je leta 2008 izvolil Hillary Clinton.