Poslanske ali poslančeve knjige?

Višje sodišče je odločilo, da je bilo dobrih 10 tisoč evrov, ki jih je državni zbor zaradi nevrnjenih knjig zarubil nekdanjemu poslancu Zmagu Jelinčiču Plemenitemu, zarubljenih nezakonito. Zaradi formalne napake. Sledi ponovno sojenje.

A to ne spremeni dejstva, da gre za knjige, ki jih je Jelinčič oziroma njegova stranka kupovala s sredstvi za izobraževanje poslancev in so last poslanske knjižnice. Ne spremeni dejstva, da SNS oziroma Jelinčič, ki je bil pooblaščen za poslovanje SNS, teh knjig ni vrnil in da jih je še vedno dolžan vrniti. Ne glede na to, da gre tudi ali predvsem za dela, ki jih je poslanska skupina v času, ko je bila SNS še parlamentarna stranka, kupovala v skladu z željami predsednika stranke, sicer zbiratelja starin in drugih predmetov zgodovinske vrednosti.

Gre za 113 knjig v vrednosti 10.200 evrov, ki naj bi jih imel Jelinčič pri sebi doma oziroma na sedežu stranke, kar je vseeno, saj je to že dolgo isti naslov. Za 600 evrov so recimo kupili knjigo skic za Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1720. Za zbirko publikacij, ki obravnavajo nemško vojsko v 2. svetovni vojni, pa so odšteli 1000 evrov. Med knjigami, namenjenimi za izobraževanje poslancev, so tudi Telovadne vaje avstro-ogrske vojske v letu 1910. Knjige so poslanske skupine vedno kupovale po domače. SDS je recimo (za potrebe poslanske knjižnice) nekoč kupila 115 izvodov dela Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina – ustavna pritožba proti D. T., ki ga je izdala založba Nova obzorja, katere 44-odstotna lastnica je SDS.

A SDS je še vedno parlamentarna stranka, SNS pa ne več. Prav zato, ker teh del po izpadu stranke iz državnega zbora Jelinčič ni želel vrniti, so bili v državnem zboru primorani v izvršbo oziroma v podajo predloga sodišču, da se Jelinčiču s transakcijskega računa zarubijo sredstva v višini vrednosti knjig. To je sodišče na prvi stopnji storilo. Zdaj pa je bila odločitev na višjem sodišču razveljavljena, ker sklep o izvršbi Jelinčiču menda ni bil pravilno vročen oziroma ker bi sodišče moralo o njegovem ugovoru zoper izvršbo vsebinsko odločati.

Jelinčič je bil nad razsodbo navdušen, na državnem pravobranilstvu, kjer v tej zadevi zastopajo državni zbor, pa pojasnjujejo, da bo na ponovljenem sojenju sodišče moralo tudi vsebinsko odločati o Jelinčičevem ugovoru zoper izvršbo (rubež finančnih sredstev), česar doslej ni storilo. Jelinčič sicer meni, da mu knjig ni treba vrniti, saj so bile kupljene v skladu z zakonodajo, ki je te nakupe omogočala.

Malenkosti. Kaj če bi bivši poslanec preprosto vrnil knjige?