Zavajajoča statistika

Januarja letos je v vladnih prostorih potekal Posvet za Slovenijo brez zavržene hrane. Na posvetu so bili predstavljeni najnovejši podatki o količini zavržene hrane, po katerih naj bi se med letoma 2008 in 2014 količina zavržene hrane na prebivalca zmanjšala za 63 odstotkov. »Leta 2008 je v povprečju vsak prebivalec naše domovine pridelal nezaslišanih 197 kilogramov zavržene hrane, leta 2014 pa “samo” 60 kilogramov,« so zapisali na ministrstvu.

Tako veliko zmanjšanje v tako kratkem času bil bilo spodbudno, če ne bi bilo tudi sumljivo. Statistični trendi, ki kažejo spremembe v navadah in ravnanju ljudi, so praviloma bolj postopni. Za pojasnilo smo se obrnili na statistični urad, vodja oddelka za statistiko okolja in energetike Mojca Žitnik je pritrdila našim pomislekom. »Podatki iz leta 2008 temeljijo na ocenah komunalnih podjetij, ki so iz volumna odpadkov ocenjevala delež odpadne hrane. Od leta 2010 pa se podatki pridobijo s tehtanjem in boljšimi evidencami.« A je metodologija za izračun količine zavržene hrane še vedno sporna. Po sedanji definiciji med odpadno hrano še zmeraj spadajo tudi neužitni deli odpadne hrane. »V izračun so vključeni vsi odpadki, ki lahko zajemajo odpadno hrano, to pomeni od kuhinjskih do odpadkov iz predelave in priprave mesa, zelenjave …« To pomeni, da so v količino na primer všteti neužitni deli živali, ki jih ni mogoče predelati v druge proizvode, med zavrženo hrano pa se štejejo tudi na primer sadni in zelenjavni olupki ter odrezki. Pravzaprav je v količino zavržene hrane všteta celotna vsebina rjavih zabojnikov. »Statistične metodologije za ugotavljanje količine odpadne hrane se še razvijajo, v tujini in tudi v Sloveniji. Zato statistični urad teh podatkov tudi ne objavlja v obliki časovnih vrst,« priznava Mojca Žitnik.

Zavržene hrane je vsekakor preveč, vendar pa pristojnim ni treba zbujati ogorčenja javnosti z napihnjenimi podatki.