Kritika / Jure Gašparič: Izza parlamenta

+ + +

Peripetije v jugoslovanski skupščini med letoma 1919 in 1941.

Avtor predstavlja zgodovinski pregled škandalov, pretepov in ubojev v parlamentu, zraven pa postreže še s podatki o plačah, skupščinskem bifeju, korupciji, uradnikih ter stavbah, v katerih je deloval. Dogajanje postavi v zgodovinski okvir, ko pokaže stremljenja kralja Aleksandra, ki je parlament vseskozi omejeval, minimiziral njegovo vlogo in ga leta 1929 tudi razpustil.

Knjiga je mestoma posebej zabavna: prav burkaški so opisi pretepov med poslanci, ki so se jim včasih z vso ihto pridružili tudi novinarji. Pisec najdeva delovno gradivo v časopisnih poročilih, v skupščinskem arhivskem gradivu in v spominih tedanjih politikov, ki jih nazorno predstavlja s citati.

V oči bijoč pa je postopek, v katerem številne parlamentarce sistematično označuje z negativnimi oznakami, nasproti njim pa glorificira persono – Ivana Ribarja, ki ga dosledno označuje za »uglednega politika«. Ribar je bil prvi predsednik skupščine SHS, še bolj znan pa je po prestopu v komunistično partijo med drugo vojno, kar ga je potem zavihtelo na položaj predsednika Avnoja in prvega predsednika skupščine za časa Titove diktature. Mož, ki je vodil skupščino med letoma 1945 in 1953, ko so bile politične stranke prepovedane in je v poslanskih klopeh vladalo enoumje, torej mož, ki je botroval ukinitvi parlamenta, je edini med poslanci kraljevine z oznako – ugledni!??

Od tod se spontano nakazuje primerjava med kraljevo in titoistično skupščino, kjer je bila prva prostor razvnete politične debate, druga pa tiha grobnica demokracije, ki je pokopala vse glasove, nevšečne vladajoči partiji. Zato bralec pogreša vsebine, iz katerih bi razbral ideje, ki so jih širile posamezne stranke, izvedel kaj o sprejetih zakonih, polemikah pri sprejemanju zakonov, padcih vlade, strategijah opozicije in oblikah obstrukcije.