Razmisliti je treba, kaj država na tem področju še lahko naredi, predvsem glede mehanizmov za zmanjšanje pojavnosti sovražnega govora, prek katerih bi sporočala, da je to nedopustno.

Na vašo pobudo je bila sprejeta odločitev, da se bo o naraščajočem sovražnem govoru do beguncev, homoseksualcev in vseh drugačnih govorilo tudi v državnem zboru. Zakaj?

Študirala sem mednarodno pravo varstva človekovih pravic in iz tega področja tudi doktorirala in menim, da se je na naraščajoči sovražni govor, tudi na spletu, treba odzvati in se izreči proti njemu, saj je ena od oblik diskriminacije. Država je skladno z mednarodnimi zavezami dolžna ukrepati, da se diskriminacija ustavi in prepreči. Državni zbor mora poskrbeti za ustrezno zakonodajo, ki bo to omogočala. Predvsem pa je pomembno, da se na tej, najvišji državni ravni državljanom sporoči, da je sovražni govor nedopusten in da državni zbor, najvišji demokratični organ, zastopa takšno mnenje.