Boljša prihodnost za koga?

Politiki brez strahu poskušajo vplivati na pravosodje, predstavniki mednarodne skupnosti v državi, ki je 20 let po vojni še vedno polprotektorat, pa sodelujejo s temi in takšnimi elitami. Začetek letošnjega leta je v BiH zaznamoval primer Fahrudina Radončića, s katerim je mogoče ponazoriti vso korupcijo, kriminal, nepotizem, manipulacijo z mediji, povezave z regionalno narko mafijo … v državi. Sredi januarja so tega medijskega tajkuna in enega najvplivnejših politikov v BiH aretirali. Po vojni je Radončić, ki je med vojno v Sarajevo prišel iz Črne gore, ob pomoči Stranke demokratične akcije (SDA), vse do danes najmočnejše politične stranke v državi, zgradil pravi medijski imperij (Avaz-roto press). Je lastnik dnevnika z najvišjo naklado (Dnevni Avaz) in še kopice elektronskih in tiskanih medijev. Leta in leta so ti delovali v skladu z željami SDA, se občasno spogledovali z drugimi strankami na oblasti, potem pa je leta 2009 nastala Stranka za boljšo prihodnost (SBB), ki je na zadnjih volitvah nastopila s predvolilnim geslom Cunami sprememb. Bliskovito je osvajala oblast, Radončić pa položaje zase in za svoje sodelavce. Postal je minister za varnost pa poslanec v domu narodov parlamentarne skupščine BiH in pogajalec s predstavniki mednarodne skupnosti.

Petega februarja so ga skupaj z Bakirjem Dautbašićem, sekretarjem na ministrstvu za varnost in kandidatom SBB za ministra za promet in komunikacije, Bilseno Šahman, prav tako članico SBB, in Zijadom Hadžijahićem, do nedavnega zaposlenim na ameriškem veleposlaništvu, obtožili oviranja pravosodja in dajanja nagrad z namenom, da bi se uradno sprejel sklep o imenovanju Nermane Hadžijahić za veleposlanico v Sloveniji. Imenovana je bila 24 ur po tem, ko je SBB njeno ime sporočila članu predsedstva Bakirju Izetbegoviću. Njen soprog Zijad pa naj bi menda imel nalogo lobirati na ameriškem veleposlaništvu, da bi to Radončiću priskočilo na pomoč pri dosegi zastavljenih ciljev.

Skupina je obtožena tudi ustrahovanja Azre Sarić, priče na sojenju narko šefu Naserju Kelmendiju, ki poteka v Prištini. Sarićeva je v obtožnici kosovskega specializiranega tožilstva omenjena kot bivše dekle Ramiza Delalića Ćela, dolgoletnega kralja sarajevskega podzemlja, ki so ga ubili leta 2007. V obtožnici piše, da je bil tudi Radončić navzoč pri dogovarjanju o umoru Ramiza Delalića. Po pisanju Centra za raziskovalno novinarstvo iz Sarajeva je policija več let sumila, da sta Radončić in Kelmendi povezana. Menda naj bi bila trgovala z nepremičninami in avtomobili. Kot piše v obtožnici s Kosova, sta bila člana organizirane kriminalne združbe.

A kljub sodnemu procesu odgovorni v BiH – celo predstavniki državne agencije za preiskave in varovanje, ki je aretacijo izpeljala – ne vidijo ovir za imenovanje Dautbašića za ministra, predsedstvo pa meni, da ni ničesar spornega niti pri imenovanju nove veleposlanice. Radončić je še vedno poslanec v domu narodov.

Javnost je te dni prebirala dele prepisov pogovorov med Radončićem, Dautbašićem, Šahmanovo in več javnimi osebnostmi, med katerimi so tožilci, novinarji, predstavniki oblasti in Bakir Izetbegović, s katerim je Radončić že leta v nekakšnem love-hate odnosu. Izetbegović je že več kot 20 let na različnih oblastnih položajih, »podedoval« pa jih je po očetu Aliji, medvojnem predsedniku BiH in ustanovitelju SDA.

Radončić je v preteklosti Izetbegovića obtoževal, da je »šef bošnjaške državne mafije«, odgovoren za vojne zločine in atentate na politične nasprotnike, Izetbegović pa ga je razglašal za »najboljšega Miloševićevega učenca« in sodelavca obveščevalnih služb. No, vse to jima ni preprečilo, da bi lani oblikovala koalicijo (očitno majavo) in si začela deliti oblast in dobiček.

Tožilstvo je skupino, za katero je zdaj vložena obtožnica, spremljalo in ji prisluškovalo od sredine decembra, ko je Sarićeva prijavila, da so skušali vplivati nanjo. Prepisi nekaterih pogovorov, ki jim je tožilstvo prisluškovalo, so prišli v medije. Tako je javnost izvedela, da je Izetbegović po aretaciji Dautbašića Radončiću napisal: »Tile s tožilstva se resnično trudijo, da bi nam uničili koalicijo.« Radončić je odgovoril: »Kot je dejal pokojni Alija, prisegam pri vsemogočnem bogu, sužnji ne bomo.« Izetbegović je odpisal: »Pri vsemogočnem bogu prisegam, da s tem nimam nič.« Sočasno je Radončić sodelavcem govoril, da bo krivdo prevalil na Izetbegovića, za kar naj bi uporabil medije in državne ustanove. »Primer Kelmendi je treba vrniti na politični parket,« je trdil Radončić. »Ko bo Avaz podivjal, se bodo začele demonstracije. To je najin osebni spor.«

K oblikovanju koalicije SDA-SBB je pripomogel – tako se je hvalil – tudi član predsedstva BiH in predsednik Hrvaške demokratične skupnosti BiH (HDZ BiH) Dragan Čović. Potem ko so Radončića aretirali, se je ponudil, da mu pomaga. Čović že ima nekaj izkušenj s pravosodjem, večkrat je bil obtožen, da je prejemal podkupnino, zlorabil položaj in pristojnosti, vendar so bile vse obtožnice umaknjene. Še naprej je pomemben sogovornik predstavnikov mednarodne skupnosti. Oglasil se je tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik in zatrdil, da gre za proces iz političnih razlogov. Tudi zoper Dodika je doslej potekalo že več preiskav, a so se vse končale njemu v prid.

Pravosodje v BiH je eden od najšibkejših členov, kljub temu pa se zdi, da je tokrat zbralo moč in se vsaj poskuša upirati pritiskom. Predsednica sodišča BiH Meddžida Kreso je te dni spregovorila o pritiskih, kakršnih »nismo doživeli v zadnjih enajstih letih dela tega sodišča … Politiki so šli še korak dlje in so nam celo sugerirali odločitve, potem pa govorili o proevropski poti. Naj preposlušajo svoje izjave in sklepe in ugotovijo, ali gre to dvoje skupaj.«

Iz Bruslja pa celo vsem očitnim negativnim kazalcem navkljub mednarodni diplomati voditelje nenehno hvalijo zaradi doseženega napredka. Ta njihova sporočila so kot najbolj smešna šala, kar jih danes slišite v BiH. Le da se nihče več ne smeje.