Akademiki in strokovnjaki stopili v bran Julianu Assangeu in Združenim narodom

© Takver / Flickr
Ob 31. zasedanju Sveta za človekove pravice Združenih narodov (ZN) v Genevi je več kot 500 odmevnih podpisnikov iz več kot 60. držav, švedskim in britanskim vladam poslalo podpisano zahtevo, naj spoštujejo odločitev ZN in prenehajo samovoljno omejevati svobodo gibanja ustanovitelja WikiLeaksa, Julliana Assangea. Zahtevo so predali stalnim predstavnikom ZN obeh držav, podpisniki pa so vodilna imena mednarodnih strokovnjakov za človekove pravice, avtorji, akademiki, štirje od njih Nobelovi nagrajenci in aktivisti, kot so Pussy Riot ter Naomi Klein.
Potem, ko je Jullian Assange septembra 2014 na ZN vložil pritožbo, o čemer smo že pisali, se je posebna delovna skupina ZN, sestavljena iz pravnih strokovnjakov, ob upoštevanju mednarodnega prava javno opredelila, da je omejevanje gibanja Julliana Assangea samovoljno in ni v skladu z mednarodnimi zakoni.
A tako britanske kot švedske oblasti so dale jasno vedeti, da mnenja ZN ne mislijo upoštevati. Philip Hammond, britanski minister za obrambo, je poročilo zavrnil kot "smešno" in "pomanjkljivo v zakonih", Assangea pa opisal kot ubežnika pred pravico, posmehljivo se je nanj odzval tudi predsednik vlade David Cameron, o čemer je poročal Igor Mekina. Mnogi starejši britanski odvetniki so ju podprli, češ da poročilo ni zavezujoče za sodišča v Združenem kraljestvu, poroča Gurdian.
“Retorika britanske in švedske vlade, ki nista izrazili le nestrinjanja, pač pa očitno presoje delovne skupine mednarodnih strokovnjakov ne spoštujeta, je vredna obžalovanja. To ni nekaj, kar bi pričakoval od demokratičnih vlad, ki navadno podpirajo mehanizme ZN in mednarodno pravo. Obe državi sta s priročnim zavračanjem zavez, da bodo spoštovali človekove pravice, močno oškodovali svoj ugled, pa tudi kredibilnost kot njeni globalni zagovornici," pa je na to odreagirala mednarodna organizacija Human Rights Watch.
“Švedsko in Veliko Britanijo pozivamo, naj spoštujeta zavezujočo naravo konvencij za človekove pravice, ki so določene na podlagi Mednarodnih aktov o državljanskih in političnih pravicah, kot tudi neodvisno in celovito pristojnost komisarja za človekove pravice ter delovno skupino za samovoljna pridržanja,” je v zahtevi zapisalo več kot 500 odmevnih podpisnikov iz več kot 60. držav.
Med njimi je več kot sto organizacij s področja človekovih in pravnih pravic, vključno s 16. nacionalnimi združenji odvetnikov in pravnikov. Več kot 50 mednarodnih profesorjev prava in nekdanjih pravnikov ter sodnikov. Štiri Nobelovi nagrajenci in 25 organizacij, ki delujejo na področju svobode izražanja, vključno z Novinarji brez meja. Med podpisniki so tudi nekdanji posebni poročevalec ZN za samovoljna pridržanja, Mads Andenas in drugi nekdanji posebni poročvalci, strokovnjaki ter predsedniki delovne skupine. Podpis sta prispevala mesto Barcelona in Madrid, kot tudi aktivisti Ai Wei Wei, Pussy Riot in kanadska novinarka Naomi Klein. Med podpisniki je tudi Slavoj Žižek.
Podporo je izrazil tudi Noam Chomsky: "Julian Assange bi moral biti že zdavnaj svoboden. Sodba delovne skupine ZN je dobrodošla in jo je nemudoma treba izvesti." Da je odločitev pomembna za "razvoj prava o pridržanjih in ima velike posledice, ne le v primeru Assangea, ampak tudi v primeru zaščite prijaviteljev nepravilnosti, kričačev (whistleblowers) in beguncev po vsem svetu," pa je odločitev ZN komentiral Center for Constitutional Rights.