Kritika / Trilogija Razcepljeni: Povezani

The Divergent Series: Allegiant, 2016
Robert Schwentke

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 10, 11. 3. 2016

zadržan +

Vojna za čistost.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 10, 11. 3. 2016

zadržan +

Vojna za čistost.

Saga Razcepljeni, posneta po bestsellerjih Veronice Hart, dopolnilo Iger lakote, resda ne bo spremenila filma, kaj šele sveta, toda ne morete ji očitati, da ni otrok svojega časa. Svet, v katerem živimo, namreč postaja vse bolj podoben svetu v trilogiji Razcepljeni. Pazite: v Povezanih, tretjem delu te fantazijske sage, je mogočno razsuti, distopični Chicago povsem ograjen. Ne z žično ograjo, temveč z orjaškim zidom, kakršnega Donald Trump napoveduje ameriško-mehiški meji. Na začetku slišimo: “Prebivalci Chicaga, vemo, da vas zanima, kaj je na drugi strani zidu, toda zidovi so včasih zato, da nas varujejo.” Ni važno, kaj je na drugi strani zidu – važno je, da nas varuje! Spomnite se begunske krize, ograj in zapiranja meja. “Dokler bodo ostale napetosti, bo zid ostal.” Da bi bile vzporednice še očitnejše, izvemo, da je “človeškost izginila”, da so si v imenu miru izmislili politične frakcije, ki ljudi delijo, njihove disidentske, neodvisne, solidarnostne misli pa držijo pod kontrolo, in da so izbranci “vitalni za preživetje človeštva”. V ograjenem Chicagu vstajajo kriptonacistični jurišniki, hujskači in drhal, ki hočejo naglo “pravico”. Ljudje so le ovce, ki potrebujejo pastirja, pravi nekdo.

In ko se mesijanska Tris (Shailene Woodley) s somišljeniki gverilsko zavihti na drugo stran zidu, pristane v izpolnitvi višegrajsko-slovenskih sanj, v sterilnem Uradu za genetsko blaginjo, kjer načrtujejo končno rešitev genetskega vprašanja, saj so prepričani, da bi lahko človeštvo in prihodnost odrešila le genetska modifikacija, le “čistka” pokvarjenega genetskega materiala, le “očiščenje človeškega genoma.” Chicago, prizorišče tega velikega genetskega eksperimenta, ground zero “vojne za čistost”, ki prihodnost obljublja le “genetsko čistim,” je psihogeografska slika višegrajsko-slovenske utopije. Logično: čikaške partizane čaka NOB, ki mu bo sledila ponovna izgradnja domovine. Vprašanje je le, kdo bo avantgarda tega novega sveta – in če ni morda res najenostavneje, da ljudem preprosto izbrišeš spomin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

»Fental te bom z lastnimi rokami«

Če razkrivaš skrajno desnico, prejmeš grožnje

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani