Kritika / Šefica
The Boss, 2016
Ben Falcone
zadržan
Denar nikoli ne spi.
Melissa McCarthy igra Michelle Darnell, megazvezdniško motivacijsko gurujko (podobno Sari Palin), ki se je iz problematične, prostaške, kvantaške, ošabne, narcisoidne sirote prelevila v prostaško, kvantaško, ošabno, narcisoidno – ja, trumpovsko – tajkunko, kičasto skopuhinjo, toda ko jo zaradi notranjega trgovanja primejo (vse jih zaplenijo, elite jo zapustijo ipd.), se po vrnitvi iz ječe prelevi v “filantropinjo”, saj ob asistenci svoje nekdanje asistentke (Kristen Bell) lansira nov poslovni model, s katerim naj bi “bogateli” tudi zaposleni, no, otroci, ki jih angažira kot prodajalce kukijev. Ne, to ni več znojilnica niti ekskluzivni kapitalizem, s katerim profitirajo le elite, temveč inkluzivni kapitalizem, s katerim profitirajo vsi. Šefica – farsična verzija Wall Streeta 2 – je alegorija dobro znane “razsvetlitve” finančnih elit, ki se shajajo v Davosu in ugotavljajo, da lahko kapitalizem rešijo le tako, da ga približajo ljudstvu. Zdaj bomo inkluzivni! Zdaj bomo družbi vračali! Otrokom, ki za nas tezgarijo v znojilnicah tretjega sveta, bomo poslali kukije!
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.