»V zdajšnjih okoliščinah si lahko radikalen le, če si hkrati parlamentaren. Radikalnost na jeziku ni veliko več kot poza. Radikalnost v praksi šteje.«

Luka Mesec, poslanska skupina, podporniki, volivci, člani koalicije Združena levica, ki se je pred letom in pol presenetljivo uvrstila v parlament, so se znašli pred dilemo. Iniciativa za demokratični socializem, eden od konstitutivnih, najprodornejših delov Združene levice, je imela pred dnevi kongres v Krškem. Končal se je klavrno, pa ne zaradi nesklepčnosti, ampak zaradi prepirov, groženj, lahko bi rekli »netovariškega« vedenja. Vsi se ne strinjajo z zamislijo, da se mora Združena levica združiti v enovito stranko in da je parlamentarno delo tisto, ki je družbeno najvplivnejše. Del bi ostal na ulicah. Luka Mesec meni drugače, obsoja nedostojno vedenje posameznikov, pravi, da so nekateri, žal, zdrknili v anarhizem, sprejema kritiko, a ta je lahko tudi razdiralna. Še vedno zagovarja proces združevanja strank in obljubila nastanek leve alternative.

Od kongresa Iniciative za demokratični socializem (IDS) v Krškem je minilo ducat in še nekaj dni. Kaj se je zgodilo tam?

V Združeni levici (ZL) se je na mojo pobudo, podpira jo vsa poslanska skupina in verjamem, da tudi večji del članstva treh koalicijskih strank, začel postopek združevanja. Na kongresu v Krškem naj bi IDS odločala, ali začeti pogajanja za enotno stranko ali ne. Kongres se je po nekaj urah končal zaradi nesklepčnosti, sedaj smo v fazi iskanja najboljšega načina, na katerega se bo članstvo odločilo. Moje mnenje je tu jasno, zgodovinske okoliščine kličejo po močni in enotni levici.