Plošča / Katy B: Honey

+ + + +

Zadnjih nekaj let, ko se ustvarjalci plesne elektronske glasbe redno pojavljajo tudi na ameriških lestvicah najboljši singlov in albumov, je na prvi pogled presenetljivo, da se na njih še vedno le izjemoma znajde kakšen Britanec. Je pa res, da nam je tistim, ki to glasbo spremljamo bolj od blizu, jasno, da so otoški producenti preveč ponosni na svojo zapuščino podtalne elektronike in je preprosto nočejo kompromitirati. Spomnimo se le albuma Magnetic Man iz leta 2010 istoimenske superzasedbe, v kateri delujeta dva ključna dubsteperja Skream in Benga. Zaradi crossoverja v pop sta takrat tako rekoč čez noč izgubila dobršen del spoštovanja pri klubskem občinstvu, pa čeprav je šlo za zelo spodobno ploščo. Smo se pa po drugi strani takrat številni navdušili nad tem, da se je dubstepu naposled uspelo infiltrirati v mainstream. Tudi zaradi gostujočih vokalistov, med katerimi je dve skladbi odpela takrat enaindvajsetletna Londončanka Katy B.