Guvernerjevo priznanje

Banka Slovenije skuša dokazati, da je Slovenski državni holding ravnal v nasprotju z zakonom, ko je 10. februarja v nadzorni svet NLB imenoval Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha, ne da bi mnenje o njihovi primernosti za opravljanje nadzorstvene naloge predhodno pripravila sama NLB oziroma njen center za skladnost poslovanja.

V Banki Slovenije so šli tako daleč, da so NLB prijavili Evropski centralni banki, zaradi česar zdaj nad to banko visi grožnja pol minjone evrov kazni. Pri tem guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne skrbi, kako bo ta prijava vplivala na ugled NLB in s tem na vrednost njenih delnic, ko bodo te predvidoma jeseni začele kotirati na domači in eni od tujih borz.

Ironija je, da bolj ko si Jazbec prizadeva dokazati grehe drugim, bolj sam sebi koplje jamo. Minuli teden je v oddaji Odmevi na TV Slovenija priznal, da je svet Banke Slovenije že 31. marca razpravljal o primernosti trojice za nadzornike NLB. »Banka Slovenije ima seje sveta vsakih štirinajst dni, na njih pa redno obravnavamo nadzorniške zadeve, tudi licenciranje članov uprav in članov nadzornih svetov slovenskih bank. Tako je bilo tudi v tem primeru, ko smo o tem razpravljali, dokončnih sklepov pa nismo nikoli potegnili, ker so vmes kandidati odstopili.«

S to izjavo je potrdil, da je (tudi) Banka Slovenije kršila zakon o bančništvu. Ta določa, da bančni regulator (Banka Slovenije oz. ECB, ko gre za sistemsko pomembno banko, kot je NLB) o primernosti kandidatov za člane nadzornih svetov presoja šele, ko dobi mnenje komisije nadzornega sveta banke. Komisija za nominacije v NLB pa 31. marca še ni imela pripravljenega mnenja o primernosti in ga zato do tega datuma tudi še ni mogla poslati Banki Slovenije.

Če člani sveta Banke Slovenije pred seboj niso imeli nikakršnega uradnega gradiva, na podlagi česa so sploh razpravljali?