Film / Eisenstein v Mehiki

Eisenstein in Guanajuato, 2015
Peter Greenaway

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2016

za

Coming out.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 22, 3. 6. 2016

za

Coming out.

Sergej Eisenstein, ki ga igra Elmer Bäck, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja posnel serijo filmov (Stavka, Oklepnica Potemkin, Oktober, Staro in novo), ki so pokazali, kaj zmore film. Potem pa je – po kratkem postanku v Hollywoodu, kjer je navdušil tako Chaplina kot Disneyja – odšel v Mehiko, kjer je – z denarjem ameriškega pisatelja Uptona Sinclairja – dve leti snemal epos o mehiški revoluciji (Naj živi Mehika!), ki ga ni nikoli dokončal.

Ni čudno: preveč je bil zaseden s seksom, izgubljanjem nedolžnosti in coming outom, namiguje film Eisenstein v Mehiki, v katerem ga zelo kmalu flagrantno in frontalno razdeviči Palomino Cañedo (Luis Alberti), lokalni učitelj, ki postane tudi njegov vodnik po deliriju mehiške zgodovine, kulture, flore in favne. Med Eisensteina in film pride seks. Lahko bi rekli, da med Eisensteina in film pride Mehika, toda Mehika – razsijana, soparna, barvita, senzualna, dekadentna, utopična – itak kliče seks. Po oktobrski revoluciji in filmski revoluciji, ki jo dobro – in kot vedno zelo didaktično – kanalizira tudi Greenaway (kamera kroži, ekran se cepi, slika vibrira ipd.), je prišla na vrsto še seksualna revolucija, ali bolje rečeno, Eisenstein, ki je boksal za svobodo filmskega izraza, je bil tako zatopljen v defloracijo Rusije in filma, da je pozabil na lastno defloracijo, toda ko je izgubil nedolžnost, je izgubil tudi filmski touch. “Frustracije hranijo imaginacijo,” dopoveduje svojemu nemirnemu tiču, ko pride v Mehiko. Revolucija terja “čistost”, meniško zvestobo. Film tudi.

(Kinodvor)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

Varuh človekovih pravic / »Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Izbruhi nasilja so odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi