»Nisem si mislil, da bom minister v vladi, ki bo z bodečo žico ogradila pol države«

Z Goranom Klemenčičem smo se pogovarjali o sodstvu, pa tudi o bodeči žici, vojski na meji, zaostrovanju azilne zakonodaje, električnih paralizatorjih, gradnji novega zapora … Dolgoletni zagovornik človekovih pravic, zdaj minister, priznava, da mu ministrska funkcija onemogoča, da bi ravnal povsem v skladu s svojimi prepričanji in ideali, a kljub temu meni, da lahko znotraj vlade prispeva več, kot če bi jo kritiziral od zunaj, in se posledično zdi kot nekakšen (osamljeni) glas razuma znotraj vlade.

Zakaj ste se odločili, da privolite v intervju? Tega, odkar ste minister, ne storite ravno pogosto.

Mislim, da je že leto dni, odkar sem dal zadnji intervju za katerikoli medij. Razloga sta dva. Raje kot o tem, kaj mislimo narediti, govorim o tem, kaj delamo in kaj smo naredili. Drug, mogoče poglaviten razlog je v tem, da se je v tem času zgostilo nekaj odločitev, ki jih je sprejela vlada, katere član sem, s katerimi sem imel težave glede na svojo vrednostno usmeritev in preteklo delo. Tega se mi sicer ne zdi nujno javno poudarjati, dokler sem del vlade, prav tako se mi ga ne zdi treba tajiti. Tudi če tvoje pobude niso sprejete, moraš to sprejeti in spoštovati, vlada je kolegijski organ. Ali pa se tega ne greš več. Za individualiste z močnimi ali trmastimi osebnimi prepričanji, in jaz verjamem, da to sem, včasih to ni lahko.