Odvračalni ukrepi
Nesmiselno varčevanje pri azilantih

© Borut Krajnc
Glavni namen zadnje zaostritve azilne zakonodaje v Sloveniji je bil okrepiti t. i. odvračalni učinek, ki naj bi prihajajoče begunce in migrante odvrnil od poti v Slovenijo. Tako so recimo odpravili enkratno denarno pomoč za osebe, ki jim je bil podeljen azilni status. Deležne so je bile osebe, ki so pridobile status mednarodne zaščite, torej status begunca ali status subsidiarne zaščite. Šlo je za izplačilo denarne pomoči v višini minimalnega dohodka, 288 evrov, ki je bila namenjena premostitvi eno- ali dvomesečnega obdobja po pridobitvi statusa, ko se mora oseba s statusom izseliti iz azilnega doma in poskrbeti sama zase. Te osebe so v tistem trenutku po navadi brez dohodkov, in tudi če bi (v nekem pravljičnem svetu) takoj sklenile pogodbo o zaposlitvi, bi prvo plačilo prejele šele po mesecu in pol. Podobno se zgodi, če vložijo prošnjo za denarno socialno pomoč, do katere so upravičene enako kot slovenski državljani, saj prvo izplačilo dobijo šele 20. dan naslednjega meseca. Prav temu mesecu in pol, v katerem si azilanti brez sredstev za preživljanje začnejo urejati življenje po novem, je bila namenjena enkratna denarna pomoč.