Kritika / Priklicano zlo 2

za -

Privatizacija zla.

Priklicano zlo 2, nadaljevanje velikega 300-milijonskega hita, traja več kot dve uri, kar pa naj vas nikar ne prestraši – Priklicano zlo 2 je itak grozljivka, retro šoker, talilni lonec paranormalnosti.

Ne na prvo žogo (bu!), temveč na drugo, običajno šele tretjo – bolj sugerira, kot kriči. Bolj nakazuje, kot razkazuje. Bolj laže, kot kaže. In zakonca Warren (Vera Farmiga & Patrick Wilson), najslavnejša izganjalca duhov, poltergeistov in demonov zahodno od Atlantika (hej, izgnala sta duhove, ki so ukleli Amityville), najdeta novo ekstremno, radikalizirano nepremičnino, ki jo je treba dezinficirati, le da morata tokrat pokazati, da sta največja izganjalca duhov tudi vzhodno od Atlantika, kajti hiša (“House of strange happenings,” poročajo mediji), v kateri mater samohranilko (Frances O’Connor) in štiri otroke terorizira “Stari Bill”, stoji v Angliji. Dobrodošli v “angleški Amityville”. “Stari Bill” trdi, da je hiša njegova. Logično: “Stari Bill”, ki si za komuniciranje omisli medij, svojo verzijo Linde Blair (z levitacijami vred), je bil prejšnji stanovalec, a je že davno umrl. Cerkev in država ne moreta pomagati “ukleti” nepremičnini – to je še najbolj srhljivo. Ja, hiša je še kar prostorna, dovolj prostorna, da je nevarna in neobvladljiva, hitra in drzna, polna pasti, a bila bi varnejša in obvladljivejša (in manj posesivna), če bi v njej živelo več ljudi, z deložiranimi vred.