Prepovedana prepoved splava

Ameriško vrhovno sodišče je zakonodajo zvezne države Teksas, s katero so zadnjih deset let na vse mogoče načine omejevali sicer ustavno varovano pravico do splava, spoznalo za neustavno. Velika zmaga za ženske in zagovornike pravice do splava, a pot do končnega cilja bo v Teksasu in večini drugih zveznih držav še dolga in zahtevna.

V ZDA je kar 26 zveznih držav uzakonilo zahtevo, da morajo klinike, kjer se opravlja splav, v vseh pogledih dosegati standarde najnaprednejših kirurških centrov. Tako so recimo v Teksasu dosegli zaprtje več kot dveh tretjin od 42 klinik. Poleg tega zaradi takšnih omejitev kar 89 odstotkov od več kot 3000 okrožij (nekakšnih občin, na katere so razdeljene zvezne države) nima zdravstvene ustanove, kjer je mogoče opraviti splav. V štirih zveznih državah (Misisipi, Misuri, Severna in Južna Dakota) je mogoče splav opraviti v zgolj po eni kliniki v vsej državi.

Ameriško vrhovno sodišče je zdaj vendarle odločilo, da te omejitve dejansko nimajo namena zagotoviti najvišjih standardov za izvedbo splava, ampak, nasprotno, onemogočiti pravico do njega. Oziroma da omejitve pomenijo »precejšnje ovire na poti ženskam, ki želijo opraviti splav«, to pa je sodišče prepovedalo že leta 1992, a nasprotniki splava so si prepoved več kot dve desetletji razlagali po svoje. Odločitev vrhovnih sodnikov resda ne velja zgolj za Teksas, ampak na načelni ravni za vse zvezne države in vse zakone, sprejete z namenom omejevanja pravice do splava, a to še ne pomeni, da bo od jutri vse po starem. Za spremembo neustavne zakonodaje bo potreben čas, za ponovno vzpostavitev klinik prav tako. Poleg tega bodo nasprotniki pravice do splava, ki so v večini tudi v zveznih predstavniških telesih, zagotovo iskali nove načine za omejevanje te pravice.

Predsednik ene izmed vodilnih ameriških organizacij za svobodno izbiro Catholics for choice Jon O’Brien je odločitev vrhovnih sodnikov pospremil z besedami, da »gre za korak v pravo smer, ki pa ga ne smemo vzeti kot nekaj samoumevnega. Edini način za ustavitev dozdevno neskončnega vala sovraštva proti ženskam in njihovi svobodni izbiri je udeležba volivcev na volitvah. Ženske in moški, ki jih imajo radi, morajo tako od zakonodajalcev zahtevati, da prenehajo omejevati ženske pri njihovih odločitvah, ki jih sprejemajo v skladu z zakonom in v dobri veri.«

Verjetno ima prav. Vsaj v Sloveniji je gibanje nasprotnikov drugačnosti in tudi pravice do splava na svojo stran pridobilo dovolj javnomnenjske podpore, da je napovedalo ustanovitev politične stranke, ki naj bi jo vodil Aleš Primc, nekakšen »rešitelj« slovenske politične des-

nice. V programski deklaraciji, podlagi za bodoči politični program, so se recimo Primc in njegovi zavzeli za »uveljavitev pravice do življenja vsakega nerojenega otroka« oziroma za prepoved splava. Pa tudi proti državnemu financiranju kontracepcije, s čimer bi ta postala (pred)draga in precej težje dostopna …