Manj nadzora

Verjetno bi težko našli razumne argumente proti nadzoru nad represivnimi organi, najsi bo na državni ali lokalni ravni. Predvsem nadzor javnosti nad represijo, ki jo monopolizira država oziroma oblast, torej nad organi s pristojnostjo uporabe prisilnih sredstev, je nepogrešljiv branik pred prehodom v totalitarno družbo. A na ministrstvu za javno upravo so pripravili spremembo zakonodaje, ki bo pravico javnosti do nadzora nad občinskimi redarstvi precej omejila.

Leta 2006 sprejeti zakon o občinskem redarstvu predvideva, da morajo občine ustanoviti komisijo za nadzor nad občinskim redarstvom, točneje »komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarstva«. Komisija ima sicer omejene pristojnosti, a gre za korak v pravo smer, saj noben represivni organ ne bi smel delovati brez nadzora (javnosti). Zakon predvideva, da poleg direktorja občinske uprave in predstavnika policije v komisiji sodeluje tudi vsaj en predstavnik javnosti oziroma »predstavniki nevladnih organizacij, zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin«. Sedanji predlog zakona to dikcijo nadomešča z besedilom »predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu«.

Direktor Zavoda UP Jure Trbič, ki se je prijavil na več razpisov za sodelovanje v omenjenih komisijah po Sloveniji, pojasnjuje, da to pomeni precejšnjo omejitev, čeprav na ministrstvu zatrjujejo drugače: »S tem bodo možnost sodelovanja omejili na manj kot 20 odstotkov nevladnih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu. Poleg tega imajo številne organizacije, ki se s človekovimi pravicami v smislu nadzora nad represivnimi organi sploh ne ukvarjajo, ta status že po zakonu, recimo vsa gasilska društva, vse župnijske Karitas, Rdeči križ in podobno.« Trbič dodaja, da se glede tega v celoti strinja z mnenjem centra nevladnih organizacij (CNVOS) o predlogu zakona, v katerem so zapisali, da predlagana sprememba brez dvoma pomeni zaostritev pogojev za sodelovanje javnosti pri nadzoru nad občinskimi redarstvi. Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da je zakon sicer še v medresorskem usklajevanju, a da ga v tem delu ne nameravajo spremeniti. Novosti pa naj bi bile namenjene lažjemu imenovanju predstavnika javnosti v te komisije, saj doslej menda ni bilo dovolj zanimanja med nevladniki za to (neplačano) funkcijo.

S tem izgovorom bodo občinskim oblastem omogočili, da v komisije imenujejo člane iz nevladnih organizacij, ki o tematiki ne vedo nič. Tako bo za popolnjenost komisij formalno poskrbljeno, dejansko pa bodo nadzor nad lokalnimi redarstvi izvajali prijatelji in znanci župana in občinskih svetnikov ali v najboljšem primeru prostovoljni gasilci in prijazni prostovoljci lokalnih izpostav Rdečega križa in Karitas. Nadzor javnosti nad lokalnim represivnim organom bo s tem dejansko razvrednoten in onemogočen.