Dogodki / Za »headbangerje« in atmosferike

Čeprav je čas festivalov na prostem in s tem čas, ko koncertni organizatorji v strahu, da bendi zaradi počitnic ne bi igrali sami sebi, raje ne prirejajo dvoranskih koncertov, je irski postrockovski kvartet God is an Astronaut prejšnji četrtek (spet) solidno napolnil veliko dvorano ljubljanskega Centra urbane kulture Kino Šiška. In to kljub temu, da se je že pred petnajstimi leti – ko se je zasedba šele oblikovala – zdelo, da so postrocku, kot smo ga poznali v devetdesetih, štete zadnje ure. Enega od razlogov za spodoben obisk koncerta lahko gotovo pripišemo temu, da se je melanholičnim kitarskim muzikam na domačih odrih vedno dobro pisalo. Še pomembnejši pa je ta, da Irci svoje priljubljenosti niso dosegli s prodanostjo, pač pa s predanostjo. Ja, raje kot s tržnimi triki se ukvarjajo z glasbo. Da ta formula očitno deluje, je jasno že iz njihove zahvale, v kateri so poudarili, da ob vsakem koncertu v Šiški (bilo jih je že kar nekaj) naletijo na boljši odziv.