Nina Korošec

 |  Družba

''Želim, da me sprejemate kot osebo, ne kot moškega ali žensko''

Jack Monroe je britanska aktivistka, ki je zaslovela s svojim kuharskim blogom. Potem je oznanila, da je transspolna in postala vzornica. Sedaj jemlje testosteron, počuti se fenomenalno, a ne razmišlja o operacijski menjavi spola. ''Ljudje mislijo, da želim imeti penis in točno določen spol. A to prepričanje je povsem zmotno. Mislijo, da ker sem transspolna, me privlačijo samo zelo feminilne ženske. Trenutno me pravzaprav zelo možat moški. Ne veste vsega,'' pravi Monroe. Za Guardian se je razgovorila predvsem, kako je kot transspolna oseba doživela živčni zlom.

Pred tremi leti je 24-letna mati samohranilka opozorila nase in svojo zgodbo delila v javnosti. Takrat je živela v obmorskem britanskem mestecu in je ravno začela pisati blog, kako s tedenskim budžetom 10 evrov nahraniti sina. Delila je recepte, pisala o svojem življenju in finančnih težavah. V skrbi za otroka je bila zaradi neprilagodljivega delovnega časa primorana pustiti službo v Essexu in je živela od dajanja polovice stanovanja v najem. Vse to je popisala na blogu, s polemikami do levičarske politike vred. Blog z imenom 'A Girl Called Jack' je dosegel 16.000 bralcev, ko je pritegnil pozornost kuharske kritičarke Daily Telegrapha, Xanthe Clay. V letu dni je Jack postala kolumnistka Guardiana, obraz supermarketa Sainsbury, pojavila se je v Question Timu, v portretu New York Timesa, njene kuharske zgodbe so odmevale.

Monroe si je z bloganjem, tvitanjem, objavami na Facebooku in Instagramu zgradila uspešno kariero, do lanske pomladi je izdala dve kuharski knjigi, se zaročila z vodjo restavracije Leon, Allegro McEvedyjem in se preselila k njej ter njenima otrokoma. Zmagoslavje hrabrosti, pravega časa in družabnih omrežij. Potem je doživela živčni zlom. ''Znašla sem se na razpotju in mislila sem, da se stanje ne bo nikoli več izboljšalo. Da me bo zmeraj nekaj preganjalo. Počutila sem se prazno in obupano,'' je priznala. Imela je samomorilska nagnjenja, čemur so sledili meseci psihiatričnega zdravljenja. Končno so jo napotili na kliniko za identifikacijo spola. Lani oktobra je na Twitterju razglasila: ''Da, transspolna sem'' ter pojasnila, da je nebinarno transspolna, da se ne bo spremenila v moškega. Ne bo ne moški ne ženska, oboje po malo. ''Hotela sem, da name gledajo kot na osebo, ne kot na žensko ali moškega.''

Nekatere spolno nebinarne osebe želijo, da se jih naslavlja kot spolno nevtralne. Da jih torej kličejo po zaimku 'they' namesto 'she' ali 'he'. Jack Monroe pravi, da je 'she' v redu. ''Ne spreminjam v moškega, torej ne čutim potrebe, da bi me naslavljali s 'he'. Za nekatere ljudi so zaimki zelo pomemben del njihove identitete. To povsem razumem, moja interpretacija je pač ohlapnejša.''

Monroe je ena izmed prvih ljudi, ki so postali znani po delovanju na drugem področju in se potem izpostavili kot transspolna in nebinarna oseba. Čeprav je družba glede trans zadev zmeraj bolj ozaveščena in tolerantna, pa še zdaleč ne dovolj. Nedavno je bila deležna smrtnih groženj in kupila je neprebojni jopič.

Opozarja tudi, da se kljub izpostavljanju raznolikosti slavnih osebnosti, v medijih še zmeraj vse vrti okrog vizualne podobe. Tudi na njenem področju, kuhanju. Na televiziji so Jamie Oliver, Gordon Ramsay, Nigel Slater. Vsi zelo prijazni moški; beli moški iz srednjega razreda, opozarja Monroe. Pa kuharice, kot je Nigella Lawson – videz je ključ do prepoznavnosti.

Peter Tatchell, LGBT aktivist pravi, da je Monroe vzornica, posebej mladim. Njena preobrazba v javnosti je bila hraber korak in veliko število trans oseb, ki so se izpostavile v zadnjih letih, je res pomagalo k ozaveščenosti in razumevanju tega pojava, čeprav trans osebe po sprejetosti v družbi še zmeraj močno zaostajajo za geji in lezbijkami.

Monroe je pri petnajstih letih oznanila, da ni heteroseksualka, leta 2011 si je ime spremenila v Jack, a je občutke, da je njen razum v nasprotju z njenim telesom, še zadržala zase. Transspolnost pomeni, da osebe do spola, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, čutijo neskladje. O tem se je pričela pogovarjati z bližnjimi, a je nemudoma doživela zavrnitve. Prijatelji so ji govorili: ''Ne bodi smešna. Si, kdor si. V resnici nisi trans.'' Monroe se je počutila zelo slabo. Slabo počutje se je nekaj let kasneje odrazilo v živčnem zlomu.

Poiskala je diagnozo transseksualizma, a ne za priznanje v družbi, pravi, da jo je rabila zase. ''Biti trans je videno kot medicinsko stanje, kot oblika duševne motnje, zato mnogi trans ljudje nimajo oziroma nočejo diagnoze.''

Hoditi v šolo je bilo zanjo mučno, bila je težavna in nesrečna najstnica. Razvila je anoreksijo in ohranila svoje telo v predpubertetnem stanju. Morda zato, ker suha postava stereotipno velja za sinonim androginosti, spolni nevtralnosti. Ko se ji je stanje izboljšalo in je pridobila na teži, je ''od bog ve kje dobila tudi te enormne joške: 38E, kar je precejšnje breme, če jih v resnici nočeš.'' Zato večino dni preko prsi nosi steznik in načrtuje zmanjšanje prsi. ''Zakaj je v redu, če ima nekdo nekaj plastike v joških, jaz pa si nekaj maščobe ne smem dati odstraniti iz svojih?''

Za ljudi kot je Jack, je odziv javnosti nanje lahko v kontrastu z odzivi na cesti. Po eni strani so trans ljudje deležni odzivov, kot so ''Tako pogumna in izjemna si, pridi na ta fotošuting.'' Na drugi strani pa je veliko norčevanja in zlorab, celo nasilja. Ogromno morajo prenesti v zelo kratkem času in v najranljivejših letih, opozarja aktivist Peter Tatchell.

Sedaj je samozavestna, pravi Monroe, in počuti se dobro v svoji koži. Prijaznejša je, odkar je začela preobrazbo in ni več balon, napihnjen z besom. ''Prej sem bila povabljena na uradni dogodek in sem se ure in ure odločala med obleko, kostimom, obleko. V trgovini sem pomerila obleko in si bila všeč, kupila sem jo in se potem sramovala te obleke. Porinila sem jo na konec omare in je nikoli oblekla. Bila sem totalno v vojni s tema dvema stranema svoje osebnosti.'' Sedaj nosi obleke in kostime, petke in bulerje. Tako ji je všeč, noče biti moški. Želi biti le majhna, možata ženska.

Transspolne osebe se še vedno prevečkrat zamenjuje s transseksualnimi osebami, za katere se predpostavlja, da načrtujejo operativno zamenjavo spola. Transspolna oseba je spolno nebinarna, ne rabi potrditve spola, opozarja Monroe.

O transspolnosti smo lani pisali v Mladini:

69 odstotkov transspolnih oseb v Sloveniji je že doživelo diskriminacijo>>

Revolucija transspolnosti>>

© Wikicommons

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.