Pred dobrim mesecem je Svetovalnica za migrante sporočila, da je neko slovensko podjetje v lanskem letu 37 delavcev odjavilo iz statusa davčnega rezidenta, ne da bi delavci za to vedeli. Delodajalec to odločno zanika, prav tako finančna uprava. Tam trdijo, da je šlo za 12 delavcev, ki so prošnje za odjavo poslali v obdobju 20 dni in da so vloge napisane z različnimi pisavami.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pred dobrim mesecem je Svetovalnica za migrante sporočila, da je neko slovensko podjetje v lanskem letu 37 delavcev odjavilo iz statusa davčnega rezidenta, ne da bi delavci za to vedeli. Delodajalec to odločno zanika, prav tako finančna uprava. Tam trdijo, da je šlo za 12 delavcev, ki so prošnje za odjavo poslali v obdobju 20 dni in da so vloge napisane z različnimi pisavami.
Bistvo težave je, da davčni nerezidenti nimajo pravice do olajšav za vzdrževane družinske člane, zato so ti delavci letos od finančne uprave dobili odločbe, po katerih morajo vrniti več tisoč evrov premalo plačane dohodnine. Delavci so državljani Bosne in Hercegovine in so tam tudi davčni rezidenti, a to samo po sebi ne pomeni, da ne morejo biti davčni rezidenti tudi v Sloveniji.
Naše poizvedovanje, zakaj bi delodajalec odjavil svoje delavce iz statusa davčnega rezidenta, ni našlo odgovora. Tako finančni uradniki kot davčni strokovnjak Tomaž Kuralt, ki pomaga delavcem, trdijo, da delavci za delodajalca predstavljajo enak strošek, ne glede na to, ali so rezidenti ali nerezidenti.
Kuralt ter sodelavci Svetovalnice za migrante trdijo, da vloga delodajalca niti ni pomembna. Kritični so predvsem do finančne uprave, saj menijo, da teh delavcev nikakor ne bi smela odjaviti iz statusa. Zakonodaja določa več pogojev, da je nekdo rezident, in ti delavci izpolnjujejo že prvega: v Sloveniji imajo stalno prebivališče. Na finančni upravi pojasnjujejo, da upravičenost do statusa rezidenta v resnici ugotavljajo drugače, namreč s poglobljenim ugotavljanjem »centra njegovih življenjskih interesov«. Vendar Kuralt opozarja, da je finančna uprava pri teh delavcih izpostavila kot bistveno, da so v Sloveniji preživeli manj kot polovico leta. Delavci so res delali tudi v Nemčiji, vendar jim je bil status odvzet aprila lani, ko še ni moglo biti jasno, ali bodo pri nas živeli več ali manj kot polovico leta, poudarja Kuralt.
Čeprav je v zgodbi veliko nejasnosti, je občutek delavcev, da država mimo njih počne stvari, ki jim škodijo, predvsem med migrantskimi delavci zelo znan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi