Upor klobasic

Dan neodvisnosti.

Če si jestvina, če si živilo v supermarketu, potem ti preostane le upanje, da ti bo rok trajanja potekel – v nasprotnem primeru si v riti. To ugotovijo tudi klobasice in druge multikulti jestvine, ki pilotirajo Upor klobasic, “animirani film za odrasle”, v katerem jo vegiji, trgovske verige in potrošniki, nevajeni “animirane” analnosti, odnesejo tako slabo kot Bog. Boga ni, onostranstvo ne obstaja, izvejo jestvine: ko te kupijo, ne greš v nebesa, temveč v rit (kuharski recepti jih spremenijo v ateistke!), ozaljšano s selfiejem in črno kot apokaliptični humor, ki so ga zapakirali Seth Rogen, Evan Goldberg & the gang. Ko ljudje zagledajo klobasico, bodisi hrenovko ali kranjsko, v njej vidijo aluzijo na fuk – hot dog! Njam! In uporniške klobasice, ki jim kapne, da je zanje vsak dan neodvisnosti le petek trinajstega, hočejo natanko to: fuk! Stalno mislijo na fuk, celo kunilingus. Vulgarne so. Prostaške. Krute. Ofenzivne. Karnevalske. Perverzne. Orgiastične. Brutalne. Anarhične. Subverzivne. In totalno pornificirane. Zdaj vam bo jasno, zakaj se je Romerova Zora živih mrtvecev (1978) dogajala v supermarketu. Nič, govoreče klobasice so nezavedno družbe, v kateri so odnosi med ljudmi prevzeli obliko odnosov med stvarmi.